Je maslo zdravo? 1 del: Nasičene maščobe in holesterol

Besedi »zdravo« in »maslo« v istem stavku, tale pa naj bi pisal o zdravju in zdravi prehrani, kako to?

Besedi iz naslova tiščim skupaj že vrsto let, predpono »zdravo« pa sem maslu pripel namenoma, provokativno in predvsem iz razloga, ker mi je pred časom povzdignila pritisk naključna objava, v kateri je avtorica trdila, da: »maslo in margarina ne spadata v kategorijo zdrave prehrane, saj tam najdemo le sveža, hladno stisnjena rastlinska olja«.

To je delovalo močneje, kot dvojni espresso in bojda pišem v takem stanju najbolje …

V redu, o margarini ni dvoma, ampak ljubo maslo? Ko nekdo tako brezobzirno in neupravičeno napade katero od naravnih živil, ne morem ostati ravnodušen in ker Julie Child* na žalost ni več med nami, postavljam sebe na mesto priče v bran maslu.

*Kdor koli si danes drzne pisati o maslu in njegovi uporabi v pristni domači kuhinji, tega ne bi smel početi brez poklona simpatični gospe Child. Julia Child je bila avtorica (Mastering the Art of French Cooking) in televizijska osebnost, odgovorna za predstavitev in popularizacijo »francoske« kuhinje v svojem času nepodučenim Američanom, njena praksa pa je temeljila na besedah: “With enough butter, anything is good.”

Popolne besede. Brez skrbi, če jih v tem trenutku še ne dojemate tako. V kolikor opravim svojo nalogo dobro, bodo po koncu članka nedvomno zvenele drugače.

Da bi razumeli zakaj je ta zlato-rumena maščoba dejansko lahko ok, bo potrebno odmisliti, poteptati, uničiti, izbrisati, zavreči (izberite kar koli) ogromen kos informacij o maščobah, natančneje nasičenih maščobah in holesterolu, ki so nam bile zmotno predavane v preteklosti. Preberite več: Maščobe in holesterol.

Trditve, ki opisujejo nasičene maščobe in holesterol, so postale do danes zelo kompleksne in sestavni del spletkarjenja tako v politiki, kot oglaševanju, zato bi jih bilo težko podrobno razčleniti v obsegu enega samega članka. Kar še ne pomeni, da ne bi bi bilo vredno poskusiti, vendar si ne želim vnovičnih kritik, da je članek predolg. Zato se nameravam omejiti le na nekaj opornih točk, ki povzemajo problematiko, kot jo razumem v tem trenutku.

Maslo vsebuje nasičene maščobe – ja in?

Delež nasičenih maščob v prehrani je za optimalno zdravje bistvenega pomena.

Izogibanje naravnim živilom, kot so jajca, maslo in avokado, le zato, ker vsebujejo nekaj nasičenih maščob, je z vidika zdravja morda nespametno, neupravičeno in predvsem nepotrebno.

Preberite več:
Po krivem obtoženo jajce.
Avokado: smetana med sadjem.
Maščobe in holesterol.

Predlog sloni na kopici dokazov.

  • Poglobljena razprava, objavljena v ameriškem dnevniku za klinično prehrano, predlaga bolj preudarno ravnanje z nasičenimi maščobami v naši prehrani ter neenotenje učinkov nasičenih in trans maščobnih kislin. Slednje je vidno v nasprotju z današnjo prakso, saj se obe vrsti maščob redno odvrže v isti koš z oznako »nezdravo«, to pa z gotovostjo drži le za eno izmed njiju (trans maščobe, seveda).
  • Kot drugi dokaz v bran nasičenim maščobam obujam spomin na zelo zanimivo, a spretno ignorirano študijo iz leta 1994. Zakaj ignorirano? Verjetno zaradi zaključkov, ki so postavili tedanja prehranska priporočila pod debel vprašaj – raziskovalcem je namreč uspelo prikazati sestavo aterosklerotičnih leh (ateromov) na notranji plasti arterijske stene glede na tip maščobnih kislin. Kot smo očitno vedeli že takrat, sestoji aterom približno 70 % nenasičenih maščob in od tega kar 40 % večkrat-nenasičenih.

Ni čudno zakaj so bili izsledki omenjene študije utišani v času, ko so bile nasičene maščobe javno demonizirane, ljudje so se živalskim virom prehrane izogibali, kot hudič križa, ter v zameno posegali po izpostavljenih rastlinskih maščobah (koruzno, sončnično, sojino olje in margarine). Da tovrstne maščobe v procesu predelave hitro podležejo oksidaciji in posledično padejo v tisto skupino “polinenasičenih 40”, je zanimalo malokoga. Medtem se je trend povečevanja pogostosti bolezni srca in ožilja kar večal in večal …

Preberite več: Maščobe in holesterol.

Da ne zaidem predaleč, si raje poglejmo kakšne maščobe najdemo v maslu in kakšen je njihov vpliv. Kar 30 % celote predstavljajo srcu ljube mononenasičene maščobe (enake, kot v spoštovanem oljčnem olju), preostali delež pa prav tako sestoji iz precej koristnih maščobnih kislin:

  • Ena takih je butirična, ali »maslena« kislina, katero uporablja debelo črevo, kot vir energije (prav na tem mestu ji je priznana tudi močna zaščita proti raku), njeno protivirusno delovanje pa je posledica pozitivnega vpliva na raven interferona (naravni »oviralec« razvoja virusov, del zdravega imunskega sistema).
  • Druga je lavrična kislina. Ta srednjeverižna maščobna kislina (MCT) zavzema 15 % »maslenega« deleža, deluje protimikrobno in protiglivično, vedno bolj popularna pa postaja zaradi vpliva na hitrost presnove – namesto skladiščenja jo praviloma raje uporabimo za energijo.
  • Potem so tu še glikosfingolipidi, kot posebna oblika maščobnih kislin, ki ščiti pred okužbami prebavil, še posebej pri mladini in starejši populaciji. Uživanje mlečnih izdelkov brez maščob, ali z nizko vsebnostjo maščob, naj bi iz tega razloga pri otrocih pogosteje privedlo do driske.
  • In konjugirana linolna kislina (CLA) – tej so že dolgo priznani vsesplošni učinki proti raku, boleznim srcežilja, v zadnjem času pa se o njej govori predvsem z vidika hujšanja oz. preprečevanja nabiranja maščobe (s poudarjenim delovanjem na predel trebuha). S tem namenom jo je moč kupiti tudi v obliki prehranskega dopolnila, vendar študije ne potrjujejo učinkov v takšni obliki.

Maslo, mleko in meso krav, ki so hranjene z vsem možnim (tu mislim predvsem na industrijsko krmo) le s travo ne, ne vsebujejo CLA, dočim predstavlja hrana živali pašne reje najbogatejši vir te maščobe v naravi.

Preberite več: 5 resnic o (rdečem) mesu.

Nasičene maščobe povišajo raven holesterola – ja in?

Povišajo namreč oba – predvsem »dobrega« (HDL), do neke mere pa tudi »slabega« (LDL) tako, da njihov vpliv na celokupno zdravje posameznika ostaja v najslabšem primeru uganka. Še več, raje vidim, da me spremlja višja številka skupnega holesterola, kot nižja, pod predpostavko, da večinski delež te predstavlja HDL (ravno nanj koristno vpliva tudi maslo, med drugim).

Povišanje teh vrednosti deluje, kot naravni zaščitni mehanizem, zato bi prekomerno omejevanje lahko prineslo le Pirovo zmago.

V razmislek: na prizorišču požara vedno vidimo veliko gasilcev, ali to pomeni, da gasilci povzročajo požare? Verjetno ne. Ravno tako odigra holesterol vlogo gasilca, ko nastopi »požar« na stenah naših žil.

Holesterol ima močan vpliv na vzdrževanje zdravega črevesja, enostavno nepogrešljiv pa je v razvoju možganov in živčevja.

To opozarja na njegov pomen pri otrocih in mladini, zato ti ne bi smeli omejevati naravnih virov holesterola v prehrani (jajca, maslo, polnomastni mlečni izdelki, sardine, divji losos in meso).

Več: Prehrana otrok.

Mleko doječih mater vsebuje precej visoke količine tako nasičenih maščob, kot holesterola.

Prva hrana, ki jo dobi novorojenček tako rekoč »v usta« je, kot vemo, materino mleko – in to naj bi služilo z namenom omogočanja našega preživetja in optimalnega razvoja.

Nas potemtakem naša mati narava zafrkava? Ali niso prav nasičene maščobe in holesterol tisti, odgovorni za srčnožilna obolenja in usihajoče zdravstveno stanje današnje populacije?

Naša mati narava nas ne zafrkava, zafrkavamo sami sebe, ker se delamo pametnejši od nje.

Tako smo, v tem konkretnem primeru naravno maslo nadomestili z izumom izjemno dobičkonosne industrije – margarino (in drugimi »rastlinskimi« namazi) ter ji prilepili nekaj sicer lepo zvenečih a popolnoma brezpredmetnih  trditev, kot recimo: »brez nasičenih maščob in holesterola«.

Margarina – pobeljeno in odišavljeno blato

Margarine so v osnovi pripravljene po istem receptu. Izbrana rastlinska olja se segreje do ekstremno visokih temperatur, kar že v začetku povzroči njihovo žarkost. Zatem je poleg vodikovih ionov dodan tudi nikelj, kot katalizator z namenom strjevanja – proces v katerem nastajajo nenaravne in škodljive »trans« maščobne kisline z dokazanim rakotvornim učinkom. Nikelj je strupena težka kovina, katere tudi najmanjše vrednosti vedno ostanejo prisotne v končnem izdelku. Ker pa na koncu margarina še vedno smrdi, dobesedno – zaradi žarkih olj – se jo dodatno začini z aromami in barvili.

Kaj bi torej raje namazali na kruh? Pravo hrano z obilico zdravstvenih kvalitet, ali pobeljeno, rakotvorno in odišavljeno blato? Stavim, da malo nasičenih maščob in holesterola na tej točki niti ne zveni več tako nesprejemljivo 🙂

Nadaljevanje prispevka: Je maslo zdravo? Drugi del: Ghee.


Feelgood programi prehranskega svetovanja

Pri Dr. Feelgood smo povzeli desetletje izkušenj v najpomembnejše korake, s katerimi lahko na razumen in sprejemljiv način v vsakdanje življenje uvedete navade, ki vodijo do izpostavljenih ciljev.

  • Cilj (shujšati, na primer) in jedilnik (dieta) ne bosta dovolj.
  • Da bi dosegli rezultat bo potrebno razviti navade in določene spretnosti.
  • Slednje omogoča redna praksa, s smiselnim napredovanjem.

Ponujamo programe:

  • Hujšanje in zdravje.
  • Preoblikovanje telesa ter šport.
  • Podjetni in učinkoviti.
  • Prehrana za nosečnice.
  • Prehrana otrok.
  • Prehrana starostnikov.

Za prijave in več informacij je na voljo elektronski naslov info@feel-good.si

 

Mario Sambolec, dr. Feelgood
www.drfeelgood.si

Objavil | 2017-12-25T12:57:44+00:00 10, december 2016|