Platon je imel kot kaže prav (ali kakšen kozarček preveč), ko je rekel:

»Nič bolj dragocenega kot vino, ni bilo nikoli dano od bogov človeštvu«.

Francoski paradoks

Rdeče vino uživa v medijski pozornosti zaradi domnevnih zdravstvenih koristi in si lasti večino zaslug za t.i. »francoski paradoks«. Ta termin se uporablja za razlago znanega dejstva, da imajo Francozi v splošnem mnogo manj bolezni srca in žilja v primerjavi z Američani ali drugimi evropskimi narodi kljub temu, da njihova prehrana vsebuje znatno več maščob.

Lahko zasluge za to pripišemo zgolj rdečem vinu? Morda mastnim sirom, po katerih slovijo? Pretirano dolgim “baguettam” (francoskim štrucam) ali užitkom ob kavi in maslenem rogljičku?

Če verjamete, da so maščobe problem že same po sebi, potem primer Francozov res zbode v oči. V resnici pa ne gre za prav noben paradoks, temveč pojasnitev – razlago, ki v praksi očitno potrjuje naslednjo trditev:

Več maščob v prehrani ni vzročno povezano z boleznijo kar samo po sebi, izvzeto iz konteksta celotne prehrane posameznika ter življenjskega sloga.

Preberite več: Maščobe in holesterol.

Na srečo se vedno več ljudi in prehranskih strokovnjakov strinja, da je paradigmi »(nasičene) maščobe so vzrok srčno-žilnih bolezni« potekel rok uporabe. Vendar, namen tega članka ni ponovno razglabljanje od kod takšno prepričanje, temveč preveriti, kaj je zdaj s tem vinom – je zdravo ali ne?

Resveratrol – pijmo vino in živimo dlje?

Začnimo s spojino, ki jo mnogi v oglaševanju obravnavajo kot zvezdnico na “anti-aging” sceni, se pravi na področju večne mladosti in lepote – resveratrol.

Kar nekaj zanimivih študij, ki sicer vključujejo kalorično prikrajšane miši, kaže močan vpliv resveratrola na skupino genov, ki jim pravimo sirtuini (SIRT1). Vpliv teh genov naj bi bil kar znaten na našo življenjsko dobo. Dr. Mark Houston jih celo poimenuje »sveti gral« moderne medicine in prehrane ter pravi: … “da so v največji meri odgovorni za aktivacijo različnih presnovnih procesov, katerih glavna naloga je uravnavanje dobrega zdravja in dolgoživosti”. Ampak, tale dr. Houston je znan po svojih pristranskih stališčih v prehrani zato je njegove besede vedno za vzeti z zrnom soli.

Preberite več: 4 temelji staranja in bolezni.

Kalorijska »prikrajšanost« ali omejitev ni in dvomim, da bo postala priljubljena med ljudmi, ki radi dobro jemo. Zato sem se razveselil odkritja dr. Davida Sinclairja, profesorja in raziskovalca s Harvarda, ki je našel še en način za aktivacijo »genov mladosti«. To nalogo menda zelo dobro opravljajo rastlinske spojine znane kot polifenoli, med katere spada tudi resveratrol.

Preberite več: Je post le nepotrebno matranje?

Resveratrol se nahaja v rdečem vinu, koži rdečih grozdov, grozdnih peškah, vijoličnem grozdnem soku, v manjših količinah pa tudi v arašidih, borovnicah, brusnicah, malinah ter murvah.

Rdeče vino vsebuje najvišjo koncentracijo tega močnega antioksidanta, ker v procesu pridelave vina koža in peške sadeža dlje časa fermentirajo v grozdnem soku. Tudi belo vino vsebuje resveratrol, le manjše količine, saj so peške in koža pri pridelavi odstranjene prej.

V zadnjem času se resveratrol uveljavlja kot “eliksir mladosti”, kar jemljejo zelo resno v svetu znanosti in posla. Farmacija ter razni proizvajalci prehranskih dopolnil resveratrol že nekaj časa oglašujejo in tržijo v raznih oblikah. To morda niti ni tako slabo. Pravzaprav bi se lahko izkazalo za pošteno kupčijo pod predpostavko, da resveratrolu uspe upravičiti visoka pričakovanja:

  • podaljšal naj bi življenje in izboljšal njegovo kvaliteto,
  • zaviral rast rakavih celic in tumorjev,
  • povišal raven »dobrega« HDL holesterola,
  • znižal tveganje za bolezni srca,
  • deloval močno antioksidativno in protivnetno,
  • povečal delovanje razstrupljevalnih encimov v jetrih (telesu pomagajo nevtralizirati škodljivost karcinogenov) in na ta način ohranjal funkcijo srca,
  • preprečil prekomeren razpad možganskih celic (nevronov) in na ta način ščitil pred nekaterimi degenerativnimi boleznimi (Parkinsova, Alzheimerjeva bolezen in demenca),
  • zmanjšal odpornost na inzulin (ključni faktor v borbi proti metaboličnem sindromu in diabetesu tipa 2).

Seznam vzbudi vsaj zanimanje, priznajmo. Se pa, kot pri vsakem prehranskem dopolnilu, izpostavi pomembna opomba:

Resveratrol sam po sebi ne uspe izničiti negativnih učinkov neprimernih prehranskih navad, kajenja in manjka telesne vadbe.

Šele, ko se postavi osnovne (Feelgood) temelje, je smiselno razmišljati o morebitni potrebi kar koli dopolnjevati.

Povezava z rakom dojk?

Povezava med alkoholom in rakom dojk je sicer zamegljena, a zaskrbljujoča.

Kar nekaj preteklih študij je pokazalo povišano tveganje za bolezen pri ženskah že ob zmernem uživanju alkohola.

Novejše raziskave ocenjujejo, da ženska, ki povprečno užije dve enoti (recimo temu dva deci) alkohola dnevno, zviša tveganje za pojav raka za 8 % v primerjavi s tisto, ki poseže le po eni enoti alkohola dnevno. Stopnja tveganja se eksponentno zvišuje z vsako naslednjo enoto užitega alkohola dnevno.

Folna kislina na pomoč

Če povzamem ugotovitve klinike Mayo, lahko z zadostnim vnosom folata (vitamin B9) prekinemo povezavo med alkoholom in rakom dojk. Folat ima ogromno zaščitnih lastnosti in je naravno prisoten tako v hrani (špinača in blitva, šparglji, jajca, telečja jetra, brokoli, cvetača, ohrovt in brstični ohrovt, stročnice, semena), kot v kvalitetnem dopolnilu*.

*Svetujem naravni folat v obliki 5-MTHF in ne sintetične folne kisline, ki je v večini tovrstnih dopolnil.

Alkohol ni zdrav v nikakršni obliki, lahko pa je del zdrave prehrane oz. zdravega življenjskega sloga pod pogojem, da se ga uživa v zmernih količinah. Količine #pozdravipameti predstavlja 14 enot alkohola, razporejeno tekom tedna (in ne vse na enkrat :), kjer predstavlja 2-3 enote eno pivo, večji kozarec vina ali štamprle žganja.

Torej, na eni strani je rdeče vino polno antioksidantov, nasičeno z zdravimi polifenoli in mogočen prehranski vir anti-karcinogene, »antiaging« spojine po imenu resveratrol. Na drugi strani pa vino in alkohol v splošnem, zahteva zmernost ter s količino določa zdravstvene posledice: zmeren vnos – dobro, prevelik vnos (posebej pri posameznikih z zgodovino odvisnosti) – neizbežna katastrofa.

Višek alkohola zvišuje raven trigliceridov (bistveno natančnejši napovedovalec srčno-žilnih bolezni kot holesterol), dvigne krvni pritisk ter vodi v debelost in nezmožnost nadziranja telesne teže. Za nameček pa je praktično nemogoče napovedati koga in kdaj bo popeljal v nesrečni krog odvisnosti.

V zaključku povzemimo bistvo tega prispevka v enem stavku in z nasmeškom:

Vino je močno, kralj je močnejši, ženske so še bolj, resnica pa je močnejša od vsega.
(Razgovori pri omizju, Luther, Martin, 1483-1546).

Preberite več:
Kako piti in se ne zrediti oz. 6 pravil Feelgood đuskanja.

 

Mario Sambolec, ustanovitelj blagovne znamke Feelgood, nutricionist PN1, ACA, trener in predavatelj Fitnes zveze Slovenije.
www.drfeelgood.si