Želja po prenajedanju, po Nutelli, piškotih, torticah in tisti posebni, neverjetno okusni hrani, ki je kar ‘ne moremo’ prenehati jesti, ni napaka v našem karakterju.

Ne gre (samo) za t.i. ‘moč volje’ in nismo ničvredni ‘luzerji’, če ne znamo reči stop. Na delu je zakoreninjen biološki mehanizem po katerem naši možgani ocenjujejo okolje in ‘iščejo’ živila, ki nudijo največ ugodja, užitka, … največ kalorij (kcal), v obliki naravno dostopnih maščob, soli in sladkorjev.

Več:
Je kalorija enaka kaloriji?
Ali jih moram šteti?

Slednjih je bilo v davnem okolju na razpolago bistveno manj, kot danes, zato je bilo takrat ključno, da ne zavračamo priložnosti in se založimo s čim več kalorijami, kar jih lahko dobimo pod roke. To nam je omogočilo preživetje in razvoj.

Po pričevanju raziskovalcev, na čelu z antropologom Kevinom Hillom, ki spremljajo dve, domnevno poslednji ‘originalno’ lovsko-nabiralskih skupini (Hadza iz Tanzanije in Ache iz Paragvaja), so ‘divjaki’ sposobni sedeti ure ob (litru) medu in ujeti živali, dokler ne spravijo po grlu tudi do 10.000 kcal naenkrat. Dobesedno se nažirajo do skrajnjih mej, brez slabe vesti, saj vedo, da bo zelo verjetno minilo kar nekaj dni, dokler bodo ponovno zares siti. (Vir).

Mehanizem se do danes ni spremenil.

V bistvu smo hormonsko in genetsko še vedno na las podobni lovsko-nabiralsko-poljedelskim prednikom.

Spremenilo se je okolje.

Vseprisotna ni postala le hrana, temveč ‘frankenstajnske’ izmišljotine prehranske industrije, ki namenoma združujejo vse omenjene signale: sol, sladkor, maščobe in ugodje – tekstura, okus, videz, vonj.

Pomislite na krof. Idealna kombinacija moke in olja. Ali (komercialno) čokolado – pol cuker, pol maščobe.

V prehranskem smislu je to, kot bi pred mene postavili Jennifer Aniston in Evo Mendes, pred tebe, draga, Channinga Tatuma, Brada Pitta, ali kogar koli že uvrščaš na svoj seznam petih »izjem« in nama naročili: Lahko gledaš, ampak brez dotikanja! Saj bi se nama zmešalo 🙂

Na srečo (ali žalost) je slednji scenarij hipotetičen, neverjeten, za razliko od krofov, čokolade in podobnih dražljivk, ki nas vabijo na vsakem vogalu in celo snubijo k »dotikanju«. Še domov jih povabimo in se jim potlej poskušamo upirati – včasih gre, pogosto ne.


Kaj lahko storimo?

Ne razumite napak: še vedno smo mi tisti, ki smo v največji meri odgovorni za odločitve, ki jih sprejemamo.

Predlagam, da prilagodimo okolje tako, da bo lažje sprejemati večinoma pozitivne odločitve pri prehrani in omejiti izpostavljenost neustavljivo močnim negativnim dražljajem.

Ni problem omenjen krof, tudi čokolada ne. Gre za kontekst. Za cilj. Za »sem ter tja«. Tudi prostor, ki ga sprostimo za tovrstno hrano v svojem kaloričnem »rezervoarju«*. Bo pa vse omenjeno verjetno bistveno lažje kontrolirati, če problematičnih živil enostavno nimamo v neposredni bližini – v domačem, ali službenem okolju.

*Preberite več: Teorija energijskega ravnovesja.

  • Ne nosite domov hrane, za katero veste, de se ji težko uprete in ni najprimernejša za vaš cilj.
  • Uporabite akronim HALT (stop po nemško) in se vprašajte: Si želite hrane ker ste:
    • Hungry (lačni),
    • Anxious (tesnobni),
    • Lonely (osamljeni),
    • Tired (utrujeni)?
  • Če se odgovor na prejšnje vprašanje začne s črko, ki ni H, spremenite noto:
    • pojdite na sprehod,
    • opravite nekaj vaj,
    • privoščite si kratek spanec,
    • meditirajte, …
    • ali enostavno prepoznajte nagon in izberite primernejša živila za potešitev (pol čokolade namesto cele, ali neko sladico, ki je bolj nasitna in ne bo povzročila toliko škode).
  • Priboljške »za goste« spravite v odmaknjene predele kuhinje (shrambe), na kar se da težko dostopne točke.
  • Oreščki, naj bodo v lupini, ne oluščeni, če že morajo biti na mizi.
  • Sveže sadje, ne posušeno. Prežvečite ga, ne stiskajmo v sok. Preberite več: Kako jesti sadje?
  • Voda, limonada in čaj, namesto sladkih pijač. Ali izberite vsaj tiste, ki so vsaj brez kalorij (Kokakola Zero, na primer).
  • Hladilnik založite z zdravimi živili, ki vam teknejo in jih znate pripraviti. (Grški) jogurt, skuta, sirotka v prahu (whey), jajca, pusto meso, poljubna zelenjava, … Preberite več: Zdrave malice.
  • Namenoma se izognite restavracijam, trgovinam, pekarnam, slaščičarnam, burekarnam, … in podobnim lokacijam, ko ste zunaj, na poti v službo, ali kamor koli že, kjer bi z lahkoto zapravili za cel teden kalorij. Preberite več: Ali moram šteti kalorije?
  • Izberite manj kalorično opcijo, če jeste zunaj, v družbi in se ne želite izpostaviti s solato, medtem, ko vsi ostali uživajo v picah in burgerjih:
    • izpustite pomfri poleg,
    • naročite manjšo pico, morda pol, ali takšno, ki nima povrh pol kile sira, smetane in suhe salame.
    • Obstajajo burgerji tudi brez majoneze, slanine in takšni, ki imajo notri (pust) zrezek, ne (masten) polpet.
  • Pripravite nakupovalni listek in se odpravite v trgovino z miselnostjo »in-and-out«:
    • ne tavajte naokoli, če veste, da posledično privlečete domov polno krame, ki je bila slučajno v »akciji« in se zdaj (bojda) »splača«.
    • Listek – direkt’ na oddelek, kjer se reč v trgovini nahaja – kljukica – blagajna – domov.

Preberite več:
Dieta po Feelgood občutku.
– Napotki za šoping.


Feelgood programi prehranskega svetovanja

Pri Dr. Feelgood smo povzeli desetletje izkušenj v najpomembnejše korake, s katerimi lahko na razumen in sprejemljiv način v vsakdanje življenje uvedete navade, ki vodijo do izpostavljenih ciljev.

  • Cilj (shujšati, na primer) in jedilnik (dieta) ne bosta dovolj.
  • Da bi dosegli rezultat bo potrebno razviti navade in določene spretnosti.
  • Slednje omogoča redna praksa, s smiselnim napredovanjem.

Ponujamo programe:

  • Hujšanje in zdravje.
  • Preoblikovanje telesa ter šport.
  • Podjetni in učinkoviti.
  • Prehrana za nosečnice.
  • Prehrana otrok.
  • Prehrana starostnikov.

Za prijave in več informacij je na voljo elektronski naslov info@feel-good.si

 

Mario Sambolec, Dr. Feelgood
www.drfeelgood.si