Naslovno vprašanje mi je postavil spoštovani kolega Gregor Sobočan, ki je v mojih očeh in po mnenju mnogih poglavar Kettlebel liftinga pri nas ter avtoriteta na tem področju tudi v tujini.

Dr. Feelgood epizoda 21: Podcast z Gregorjem.

Poleg tega se Gregor lahko pohvali s karakteristikami vrhunskega športnika, čeprav se sam verjetno ne bi opredelil tako. S tem mislim, da enako resno, kot do treninga, pristopa tudi k prehrani. Z leti vedno bolj, pravi.

Morda me je zato tudi vprašal o ‘vertikalni dieti’, ki jo njen avtor Stan Efferding oglašuje kot prehrano za atlete, v prvi vrsti za crossfitterje in bodibilderje.

Poznate me kot prehranskega agnostika, se pravi kot neopredeljenega, ki brez predsodkov sodi o temah, povezanih s prehrano, predvsem #pozdravipameti = na podlagi objektivne znanosti ter dolgoletnih praktičnih izkušenj. Ko spustim skozi ta filter Stanove besede in navodila njegove diete, se vanj ujame ogromno ‘smeti’ in pride ven zaskrbljujoče malo kvalitetne vsebine.

Zaskrbljujoče zato, ker bi ob popularizaciji znanstvenega pristopa dr. Brad Schoenfelda, Alana Aragona in drugih priznanih raziskovalcev na področju treninga in prehrane za moč, hipertrofijo ter ‘performance’, pričakoval več obzira do javno dostopnih pregledov študij in sistematskih poročil, ki negirajo večino Efferdingovih premis.

Oglejmo si najprej »rožice« v tej dieti.

(Še preden populimo plevel).

1. Dieta upošteva prvi »zakon« prehrane, ki je energijsko ravnovesje.

Ne glede na ukrivljanje znanosti do smešnih oblik, o čemer boste prebrali v nadaljevanju, avtor vendarle ne zanemarja pomena kalorij – če se teh v prehrani nabere preveč oz. več, kot jih atlet(inja) potrebuje ali utegne porabiti, bo pridobival(a) na telesni teži in obratno.

2. Svetuje se cela, minimalno predelana živila.

Med katerimi so določena sicer povsem neupravičeno pred drugimi, a zanemarimo to v tem trenutku.

3. »Vertikalna dieta« je v bistvu lahko prebavljiva »meat&rice« dieta (meso in riž dieta).

Dieta resda temelji na t.i. »hranilno bogatih« živilih med katere avtor uvršča zgolj izbrance, nakar gradi dieto navpično (od tod ime) z beljakovinami (rdeče meso) in ogljikovimi hidrati (bel riž) glede na športnikove (energijske) potrebe. Za osebe z visokimi energijskimi potrebami in težavami prebaviti večje količine ali določene tipe vlaknin, bo omejevanje zelenjave, stročnic in polnozrnatih žit morda koristno, posebej v času blizu športne aktivnosti.

Preberite več:
– Teorija energijskega ravnovesja.
Je kalorija enaka kaloriji?

Plevel:

1. Fruktoza iz pomaranč in jod iz brusnic stimulirata delovanje ščitnice.

Fruktoza res polni jetrni glikogen in tako posredno vpliva na pretvorbo neaktivnega ščitničnega hormona (T4) v aktivno obliko (T3), vendar ta učinek ni veljaven samo za pomaranče, kot bi bile te nekaj posebnega. Tudi banane, borovnice, maline, jabolka, … uganili ste: praktično vse vrste sadje bo imelo v tem oziru enako »stimulirajoč« učinek na ščitnico.

Podobno razlago lahko prenesem na povezavo jod-ščitnica-brusnice. Jod je element iz katerega so ščitnični hormoni tvorjeni, vendar ni prisoten izključno v brusnicah, niti so te kaj posebnega po vsebnosti tega minerala. Jajca, krompir, mlečni izdelki, morska hrana, … so vse vsaj tako dobri, če ne še boljši viri joda.

Preberite več:
Ščitnica.

2. Korenje izloča estrogen iz telesa.

Kar lahko veže odvečen estrogen iz telesa so vodotopne vlaknine, ki jih korenje vsebuje, vendar ne izključno. Tudi kopica druge zelenjave, žitaric, stročnic in gomoljev vsebuje taisti tip vlaknin.

Preberite več:
– Vlaknine.

3. Špinača je edina ‘kul’ zelenjava, ker ne napenja.

Haha. Očitno je to edina dieta na svetu, ki ne dovoli brokolija, se je pošalil Nenad, ko je to prebral med določili »navpične« diete. Strinjam se: špinača je zelo hranljiva, vendar ne bolj kot vse ostale vrste skupaj, katere se svetuje izločiti zgolj zaradi potencialnega napenjanja – katero živilo ali kombinacija živil utegne povzročiti težave z vetrovi ni objektivna stvar, temveč bo odvisno vsaj od posameznika, količine ter načina priprave živila.

Preberite več:
– Najpogostejša vprašanja o napihnjenosti

4. Stročnice so izločene zaradi lektinov, žita zaradi ‘antihranil’ in očitno so »out« tudi oreščki glede na Stanovo stališče do polinenasičenih maščob – pravi namreč, da ni »fen«.

Ne vem pod katero skalo je bival Stan do sedaj. Če bi pogledal vsaj abstrakte študij, magari tistih, ki se pojavijo v povezavi z zdravjem na Googlu pod ključnimi besedami legumes (stročnice), whole grains (polnovredna žita) in/ali nuts (oreščki), bi postalo izrazito jasno kako pozitivna je vmesna povezava. Na nivoju populacije so stročnice, polnovredna žita in oreščki univerzalno »zdrava« živila.

Če posameznik katerega živila ne tolerira dobro je to situacija, ki jo je potrebno obravnavati ločeno, ne pa redke primere pretvoriti v splošne smernice.

Preberite več:
Netolerance na živila.

5. Ne jajca, perutnina, niti ribe niso dober vir beljakovin. Le govedina ustreza najvišjim standardom.

Rdeče meso se v dotični dieti kuje v višave kot najbolj hranljiv vir beljakovin med vsemi, kar objektivno ne drži. Rdeče meso v bistvu izstopa le po vsebnosti vitaminov iz skupine B in količini železa v uporabni (aktivni) »heme« obliki. V ostalih parametrih je zgolj povprečen vir prehrane (hranil) in sigurno ne moremo reči, da je generalno boljši vir beljakovin od rib, mlečnih izdelkov iz posnetega mleka, belega mesa ter perutnine ali jajčnih beljakov oz. celih jajc.

Preberite več:
Po krivem obtoženo jajce.
Gojene ali ulovljene ribe.
Kaj pa rdeče meso?
Kaj pa mleko?

Razsodba:

Nekoč sem predlagal soditi tem ali je avtor neke diete/prehranski svetovalec poln dreka, ali dejansko vreden zaupanja, na osnovi naslednjih 4 kriterijev:

1. Pristojnost. Je oseba priznan in ustrezno strokovno podkovan posameznik, ali neka »javna ličnost«, ki pridobila kanal za izražanje. Pogosto so bivši športniki in trenerji »slavnih« primer nepristojne osebe za svetovanje o prehrani.

2. Iskrenost. Vam želi nekdo nekaj prodati, brez utemeljitve, poizvedbe o vaši prehrani, življenjskem slogu, ciljih, … zgolj na podlagi lepo zvenečih obljub? Tu naj se prižge rumena luč.

3. Zanesljivost. Obstaja trditev, da je predlagan način pravi za vselej, za vsakogar, za vsako situacijo in goreče zagovarja svoje stališče/prepričanje ter zavrača vsakršne pomisleke? Tu naj se prižge rdeča luč.

4. Ponižnost. Je možno občutiti priznavanje, da znanje avtorja/svetovalca ni vsemogočno, temveč ranljivo in razvijajoče? Navodila za množice bi morala temeljiti na smeri nagiba teže dokazov v prehranski znanosti, ne izbranih študijah, ki jih avtor izpostavi z namenom prikazati podporo svojim pristranskostim.

Vertical diet je prežeta s psevdoznanostjo – torej »napačno znanostjo«, ki je sestavljena iz mnenj, prepričanj, trditev in praks, katerih ne moremo objektivno potrditi z uporabo primernih znanstvenih metod.

Avtor diete Stan Efferding je (pri)znan powerlifter, strongman in bodibuilder, vendar nima nikakršne podlage na podlagi katere bi lahko verodostojno svetoval o prehrani. Si predstavljate, da bi jaz javno in splošno svetoval o treningu bodibuilderjev zgolj zato, ker rad dvigujem uteži in poznam osnove? Absurdno bi bilo. Podobno absurdno bi se nam moralo zdeti, ko »pametuje« o prehrani nekdo, ki pozna prehrano mimogrede.

 

Mario Sambolec, ustanovitelj Dr. Feelgood, predavatelj FZS, PN1, CSCS, ACA in MNU (v teku)
Nenad Kojić, vodja programov prehranskega svetovanja pri Dr. Feelgood
www.drfeelgood.si
#pozdravipameti