Danes malo bolj dietno; krompir in solato, ter samo majčken’ mesa, prav?

Prepraži krompir na čebuli in masti (prepraži in ocvri sta tu, v varaždinskem Zagorju očitno sopomenki), solato pa zabeli z bučnim (zabeli pomeni utopi, dokler zeleno ne postane črno).

Primer, kako lahko dva kalorična siromaka – kuhan krompir in zeleno listje – postaviš v razred Big Mac veljaka.

Opisan scenarij se je ponovno odvil pred mojimi očmi, v glavni vlogi pa sta bili dve zelo ljubi osebi – oče in teta. Na prvi pogled bi se strinjali, da nista debela, prej povprečno grajena, kljub temu pa na njima ne vidim ene same mišice. Vse, kar se trese, je špeh.

Morda nista (fizično) aktivna in je takšna telesna sestava »normalna« – če ne rabiš, pač nimaš – pa ni ravno tako. Ne pozabite, govorimo o vaškem življenju, kjer še vedo kaj pomeni motika. Delo zunaj je vsakdanje, če ne na vrtu, pa v hlevu, ali okoli bajte – in tam se vedno kaj najde.

motika

Mario, preidi k bistvu …

Če razčlenimo opisan obrok, ne najdemo industrijskega junka. Tu je le hrana, ki jo premore tetin vrt. Domač krompir, solata, lastna bučno olje in domača svinja ter pišče. Vse štima. Ni predelanih rastlinskih maščob, ne dodanih sladkorjev, ali »belih« žit (kruha). V splošnem je malo tega, za kar smo tako ziher, da »redi in ubija«. Pa vendar sta šestdesetletnika napol diabetična “suha debeluha”,  s precej šepavim srcežiljem.

Preberite več: Suhi debeluhi?

Kaj bi jima pomagalo?

Vemo, da so te ključnega pomena za zdravje presnove in ohranjanje z leti propadajoče mišične mase ter kostne gostote. Ponekod B še vedno »redijo«, so “težke” in v splošnem prej nezdrave, kot potrebne. Znana zgodba. Meso je kar samo po sebi problem … in podobne pravljice. Lepo zveni, res pa ni.

Preberite več:
Beljakovine; zakaj so pomembne in koliko jih potrebujemo?
5 resnic o (rdečem) mesu.

Razmišljam ali sem v vseh letih svojega dela že srečal osebo, ki bi imela v prehrani dovolj B za svoje dejanske, ne zgolj teoretične potrebe in ob tem težave s prekomerno telesno težo … hm, veste, da se ne spomnim enega samega primera.

Seveda dopuščam možnost, da se motim, pa vendar je v večini primerov tako:

Ko je dovolj beljakovin, ostali parametri – kalorije, ogljikovi hidrati (OH), maščobe (M) – padejo na svoje mesto kar sami od sebe.

Morda ima opraviti s tem občutek sitosti, ki je povezan z B, njihov vpliv na gradnjo in ohranjanje mišične mase, … kakor koli, se že zdi smiselno izpostaviti njihov pomen, posebej z vedenjem, da jih naše telo z leti vedno slabše izkorišča, torej potrebuje več, vajeni pa smo po njih posegati vse manj in manj.

Poigral sem se s številkami in “na približno” izračunal, koliko jih oče in teta povprečno pojesta v dnevu, brez zajtrka, s klasičnim kosilom in manjšim prigrizkom (= ostanki) za večerjo. Na dober dan prispe oče komaj do polovice svojih potreb, teta pa še to ne.

Preberite več: Je kalorija enaka kaloriji?

Maščobe jih očitno nimajo (več). Včasih smo se jih bali in izločevali, danes so postale enakovredne riževim vafljem in zelenjavi. Dejstvo, da imajo olja in mast dvakrat več kalorij na gram v primerjavi z B in OH, ni več aktualno. Žlica olja sem, žlica masti tja, pa smo tam – pri obroku, ki v nas natoči več goriva, kot ga (po)rabimo, včasih celo v celem dnevu.

Nadaljujmo z matematiko: 30 g M v domači juhi + 30 g v “utopljenem” praženem krompirju + 30 g v solati + (vsaj) 20 g v mastnem kosu svinjine, ali piščancu s kožo. Vse skupaj torej gladko preseže stotko na obrok, kar pomeni 900 kcal pri kosilu le iz maščob.

Več: Ali moram šteti kalorije?

Ja, hitro se nabere, kar mimogrede … in odgovor: saj ne jem kruha poleg, v takšni situaciji ne pomaga prav veliko. Preveč kalorij, četudi iz samih “naravnih” virov in “zdravih” maščob, kot v predstavljenem primeru, bo zelo verjetno poslabšalo zdravstveno stanje in obratno – ko uspemo izgubiti odvečno maščobo, neodvisno od načina kako – s kakšno hrano – manj OH, M ali B (v vegi primerih) se zdravstveno stanje praviloma popravi in počutje izboljša.

Za kontrolo apetita (in kalorij) brez štetja in pretiranega kalkuliranja, poskusite temeljiti obroke na (več) B, M in/ali OH (škrob) pa dodajajte poleg, glede na potrebe – stopnjo aktivnosti (= življenjski slog).

Več: Manevriranje med resnicami in lažmi pri prehrani – med informacijami, ki so vredne pozornosti in izkoriščevalskimi spletkarjenji.

Kako nasvet prilagoditi za vas? Vaše potrebe, cilje, presnovo in zdravje? O ja, seveda se da. Uspelo nam je že več kot stokrat in, če ste pripravljeni prisluhniti bolj, kot moj oče in teta, storimo to tudi za vas 🙂

 


Feelgood programi prehranskega svetovanja

Pri Dr. Feelgood smo povzeli desetletje izkušenj v najpomembnejše korake, s katerimi lahko na razumen in sprejemljiv način v vsakdanje življenje uvedete navade, ki vodijo do izpostavljenih ciljev.

  • Cilj (shujšati, na primer) in jedilnik (dieta) ne bosta dovolj.
  • Da bi dosegli rezultat bo potrebno razviti navade in določene spretnosti.
  • Slednje omogoča redna praksa, s smiselnim napredovanjem.

 

Ponujamo programe:

  • Hujšanje in zdravje.
  • Preoblikovanje telesa ter šport.
  • Podjetni in učinkoviti.
  • Prehrana za nosečnice.
  • Prehrana otrok.
  • Prehrana starostnikov.

Za prijave in več informacij je na voljo elektronski naslov info@feel-good.si

 

Mario Sambolec, Dr. Feelgood
www.drfeelgood.si