Eni jim rečejo umetna, drugi nekalorična, v literaturi so poznana tudi kot nenutritivna. V vsakem primeru gre za sladila, ki so na trgu prisotna kot alternativa sladkorju in imajo praviloma nižjo energijsko vrednost. Nekatera so celo na las blizu čarobne ničle.

Aspartam, kalijev acesulfam, suklaroza, saharin natrij in ciklamat so najpogosteje prisotni predstavniki skupine “umetnih” sladil, za razliko od “naravnih”, kjer so glavne face stevija, ksilitol in eritritol, Razlike so predvsem v intenzivnosti in vrsti sladkega okusa v primerjavi z navadnim sladkorjem. Nekatera sladila so mnogokrat slajša, dražja in imajo specifičen (pri)okus (nekatere oblike stevija recimo). Tudi način uporabe je drugačen: v pijačah “zero” (brez kalorij) se pogosteje nahaja mešanica prej naštetih  “umetnih” sladil. Za kavo in druge pijače so tu sladila v tabletkah ali na kapalko. V pecivih in pri peki nasploh pa je vedno bolj popularna stevija v različnih oblikah ter mešanicah.

Kaj sploh je aspartam in kaj v veliki sliki sploh razumemo kot “naravno”, sta dve vprašanji na kateri je že odgovoril nekaj časa nazaj objavljen članek z naslovom: Je »naravno« pri prehrani res vedno boljša in varnejša izbira? A, ker mit okoli sladil še vedno obstaja, sodeč po vprašanjih, ki jih dobivamo in na podlagi neresnic, ki okoli te teme krožijo po spletu, je prijatelj in sodelavec Nenad, naš “chief science officer” znan tudi kot dežurni piflar, prevzel pobudo temeljito pregledati strokovno literaturo in predstaviti do tega trenutka najbolj posodobljeno zbirko dokazov o učinkih nekaloričnih sladil.

Umetna sladila: Pregled znanstvene literature

Preden nadaljujemo si vzamem še minuto za šnelkurs za boljše razumevanje znanstvene literature. Ko beremo študije in jih primerjamo po “moči” dokazov je potrebno upoštevati naslednjo hiearhijo:

Raziskave na živalskih modelih (najpogosteje na miših in podganah) so namenjene zgolj ugotavljanju potencialnih mehanizmov vpliva in postavljanju hipotez – ne povejo nam nič v praksi uporabnega. Če se nekaj zgodi na miših to ne pomeni, da bo enako pri ljudeh (v večini primerov je rezultat pri ljudeh drugačen).

Študije na ljudeh v resnici precej dosledno ugotavljajo naslednje:

  • Nekalorična sladila so z vidika zdravja in splošno gledano neproblematična.
  • Nimajo bistvenega vpliva na glikemijo (porast krvnega sladkorja).
  • Ne povečujejo apetita.

Nekalorična sladila večinoma dosežejo to, čemer so namenjena; omejitvi energijskega vnosa na račun dodanih sladkorjev in posledično lažje hujšanje oz. nadzorovanje telesne teže.

Ključne točke:

  1. Nimajo vpliva na krvni sladkor: “NNS consumption was not found to elevate blood glucose level [1].”
  2. Ne povečajo apetita: “… data from numerous publications on the effects of low-energy sweeteners on appetite, insulin and glucose levels, food intake and body weight have shown that there is no consistent evidence that low- energy sweeteners increase appetite or subsequent food intake. [2]”
  3. So v pomoč pri nadzorovanju energijskega vnosa in hujšanju: “… data from RCTs indicate that substituting LCS options for their regular-calorie versions results in a modest weight loss and may be a useful dietary tool to improve compliance with weight loss or weight maintenance plans [3].”
  4. Ne povečajo apetita in pomagajo uravnavati telesno težo: “The preponderance of evidence from all human randomized controlled trials indicates that LES do not increase EI or BW, whether compared with caloric or non-caloric (for example, water) control conditions. Overall, the balance of evidence indicates that use of LES in place of sugar, in children and adults, leads to reduced EI and BW, and possibly also when compared with water [4].”
  5. Nimajo negativnih učinkov na kardiometabolno zdravje: “Aspartame consumption was not associated with alterations on blood glucose levels or on insulin levels. Total cholesterol was not affected by aspartame consumption. Triglycerides concentrations were not affected by aspartame consumption. High-density lipoprotein cholesterol serum levels were higher on aspartame. Body weight did not change after aspartame consumption [5].
  6. Ni prepričljivih dokazov o negativnih vplivih na črevesno mikrofloro: “This and other studies suggesting an effect of LNCS on the gut microbiota were found to show no evidence of an actual adverse effect on human health [6].” Za nekatere bi lahko veljalo celo nasprotno: Sladkorni alkoholi (polioli) so uporaben substrat za nekatere bifidobakterije in uživanje zmernih količin lahko poveča njihovo število, kar je najbrž prej koristno kot škodljivo. Vsaj tako pravi povzetek najbolj aktualnega sistematičnega pregleda: “Regarding the microbiome, moderate doses of polyols have been shown to shift the microbiome toward an increase in bifidobacteria in healthy individuals and may therefore be beneficial as prebiotics [7].”

Zaključek:

Ko potegnemo črto je zamaščenost bistveno večji problem kot kateri koli hipotetičen in marginalen negativen vpliv nekaloričnega sladila oz. sladkornega alkohola. Če nekalorična sladila nekomu pomagajo omejiti energijski vnos, ga svariti pred uporabo ni strokovno, še manj znanstveno in ne #pozdravipameti.
Hujšanje bo imelo ključen in najbolj bistven pozitiven učinek na posameznikovo zdravje in s premočjo odtehta vse potencialne (in zaenkrat samo hipotetične) negativne učinke nekaloričnih sladil.

Kaj pa čustvena nihanja in telesni “triggerji”, ki naj bi jih lahko sladek okus sprožil?

Raziskave zelo dosledno ugotavljajo, da nekalorična sladila glede tega niso nič posebnega. Telo po zaužitju sladila ničesar ne “pričakuje”, ampak nekalorično sladilo celo malenkost poteši željo po sladkem, kljub odsotnosti kalorij.

Tako pravi čisto svež pregled znanosti na to temo: “Consistent with these predictions, short-term intervention studies show incomplete compensation for the consumption of LCS v. sugar, and longer-term intervention studies (from 4 weeks to 40 months duration) show small decreases in energy intake and body weight with LCS. Despite this evidence, there are claims that LCS undermine weight management. Three claims are that: (1) LCS disrupt the learned control of energy intake (sweet taste confusion hypothesis); (2) exposure to sweetness increases desire for sweetness (sweet tooth hypothesis); (3) consumers might consciously overcompensate for ‘calories saved’ when they know they are consuming LCS (conscious overcompensation hypothesis). None of these claims stands up to close examination. In any case, the results of the intervention studies comparing LCS v. sugar indicate that the effect of energy dilution outweighs any tendency LCS might conceivably have to increase energy intake [8]”.

V prevodu:

Osrednja “težava”, če temu lahko tako rečemo, je sladek okus, ki naredi živilo bolj okusno in zato manj nasitno glede na kalorično vrednost. In povsem vseeno je ali je vir nekalorično sladilo ali domač med. Prav lahko in pogosto se zgodi, da je alternativa z nekaloričnim sladilom bolj nasitna, kalorično gledano, od “originala”.

Nenad Kojić, nutricionist, vodja programov prehranskega coachinga pri Feelgood.
Mario Sambolec, ustanovitelj blagovne znamke Feelgood, nutricionist PN1 in ACA, trener in predavatelj Fitnes zveze Slovenije.
www.drfeelgood.si

Viri

[1] Nichol idr. (2018). Glycemic impact of non-nutritive sweeteners: A systematic review and meta-Analysis of randomized controlled trials.
[2] Renwick in Molinary. (2010). Sweet-taste receptors, low-energy sweeteners, glucose absorption and insulin release.
[3] Miller & Perez. (2014). Low-calorie sweeteners and body weight and composition: a meta-analysis of randomized controlled trials and prospective cohort studies.
[4] Rogers idr. (2016). Does low-energy sweetener consumption affect energy intake and body weight? A systematic review, including meta-analyses, of the evidence from human and animal studies.
[5] Santos idr. Metabolic effects of aspartame in adulthood: a systematic review and meta-analysis of randomized clinical trials.
[6] Lobach idr. (2019). Assessing the in vivo data on low/no-calorie sweeteners and the gut microbiota.
[7] Lenhart in Chey. (2017). A Systematic Review of the Effects of Polyols on Gastrointestinal Health and Irritable Bowel Syndrome.
[8] Rogers, P. J. (2018). The role of low-calorie sweeteners in the prevention and management of overweight and obesity: evidence v. conjecture.