V enem stavku: zgolj, ker je neko živilo naravno, še ne pomeni, da je avtomatsko zdravo in, če je neka spojina tako rekoč nenaravna, ni nujno škodljiva.

Pomislite na mušnico, na primer, ali arzen. Oboje je 100 % naravno in 100 % nevarno 🙂

Kaj pravzaprav razumemo kot naravno?

V splošnem se strinjamo, da bi naj bilo naravno živilo oz. sestavine v njem tisto, ki je prisotno na Zemlji in ne proizvedeno v laboratoriju, s strani človeka. Potemtakem lahko rečemo, da je maslo naravno in s tem bolj zdravo od margarine, ki je umetno, pobeljeno, odišavljeno in ceneno industrijsko blato. V takšnem primeru bi bila delitev naravno/nenaravno = zdravo/nezdravo precej natančna.

Kaj pa kruh, recimo? Ga lahko kje posadimo? Utrgamo z drevesa Kruhovca, morda? Ne. Vseeno lahko rečemo, da je naša domača štruca, če jo pripravimo iz naravnih sestavin (voda, moka, sol), lahko tudi zdrava.

Si drznemo podaljšati tak način razumevanja tudi do družbeno bolj izobčenih živil. Kot so umetna sladila in na čelu njih zlovešči, umetni in »rakotvorni« aspartam?

Kaj pa aspartam?

Ironično, da je aspartam klasificiran kot “umetno” sladilo saj ga sestavljajo tri povsem naravne spojine – to so aminokisline fenilanin, asparginin in metanol), ki so kot voda, moka in sol, če bi bil aspartam kruh.

Fenilanin in asparginin sta aminokislini (beljakovini), na voljo v najrazličnejši hrani, metanol tudi, predvsem v sadju in zelenjavi. Slednji, imenovan tudi drvni alkohol je res toksičen v visokih količinah, vendar te neprimerljivo presegajo kar koli bi bil človek sposoben užiti v obliki jabolka, kjer se metanol »naravno« nahaja (oziroma izloči v presnovi aspartama iz čigumija na primer).

Trenutno še ne poznam logične razlage po kateri bi bila umetna sladila kakor koli škodljiva kar sama po sebi, če se jih uporablja #pozdravipameti.

To potrjujejo tudi študije, ki se še vedno trudijo dokončno obtožiti sladila in jih povezati z poglavitnimi vzroki za moderno epidemijo debelosti, pa jim to že dolgo ne uspeva (vir),

Od tod 2 ključni točki:

  1. Dejstvo ostaja, da (“umetna”) sladila, čeprav zelo verjetno ne prispevajo nič pametnega v prehrano = niso nikakršen vir beljakovin, vitaminov, mineralov, … Če pridobite dovolj slednjih iz mesa, rib, jajc, sadja, zelenjave, stročnic, oreščkov, semen in gomoljev, potem se res ni za sekirati zaradi aspartama v tisti Coca Coli Zero ali drugem naključnem sladilu s katerim se občasno srečate.
  2. Če koga zanima hujšanje ali vzdrževanje telesne teže, je lahko celo koristno prihraniti 200 kalorij energije pri izbiri sladkih pijač tako, da se namesto “navadne” izbere “zero”. Po nedavnih pregledih znanstvene literature so “umetna” – bolje rečeno nekalorična – sladila primerna tudi za sladkorne bolnike (tip 2) saj ne vplivajo na hormon inzulin.

V splošnem bi pred umetnimi sladili posvaril:
otroke,
noseče in doječe matere,
– osebe s pogostimi migrenami, glavoboli in napadi (tesnobe, epileptični napad, …).

Več o naravnih alternativah sladkorju, kot so med, agava, … preberite v prispevku: https://goo.gl/NbG1ck

 

Mario Sambolec, trener in nutricionist, ustanovitelj Dr. Feelgood, predavatelj FZS, PN1, CSCS, ACA
www.drfeelgood.si
#pozdravipameti