Mnogo nas ima nekakšno »ahilovo peto« v zdravstvenem smislu. Ene mučijo alergije, druge pogosti prehladi, tretje bolečine v sklepih, četrte občasno nevzdržne migrene, … a vsem je verjetno skupno to, da nas pokosi huronska driska vsake toliko, ko razhajajo čudni virusi.

Večdnevni (neprostovoljni) post brez hrane, vročina, bruhanje, glavobol, vrtoglavica in splošna nemoč. V taksnih primerih bi naredili (skoraj) vse, da bi se čim prej počutili bolje, ali vsaj prenehali »puščati«. Kaj takrat jesti, če sploh kaj in kako si lahko pomagamo preživeti to mukotrpno obdobje?

Prva pomoč (dan 1-2)

Pravilo 1: Dokler ne uspemo zadržati v sebi niti tekočine, s hrano raje ne poskušajmo.

V tej fazi, ko nam telo že samo po sebi ne sporoča lakote, se praviloma ne obnese jesti. To lahko traja dan, pogosto tudi dva in v tem času se velja osredotočiti na nadomeščanje elektrolitov natrij, magnezij, kalij, kalcij in klorid).

Čista juha iz kosti je super, tudi zelenjavna ali kurja. Navadna voda, limonada in čaji, kot so borovničev, šipkov, zeleni ali črni* lahko pomagajo. Še posebej, če tem pijačam primešamo elektrolite**.

*čas priprave naj bo v tem primeru daljši (5-10 min).
**se jih da kupit v prahu ali raztopini ter enostavno primeša v pijačo.

Splošni napotki #pozdravipameti:

  • Pijte po požirkih, tekom dneva, vsaj liter do dva. Ne pretiravajte, če vam povzroča težave in vas le dodatno sili na stranišče.
  • Od probiotikov je med bolj uporabnimi Saccharomyces boullardi.(0) Sicer pa pozor z uporabo probiotikov ter priporočilom posameznikom, ki taka dopolnila vneto prodajajo. Na tem področju je namreč še veliko neznanega in v določenih situacijah imajo probiotiki lahko celo negativen vpliv.
  • V primeru virusne infekcije ima lahko pozitiven vpliv glutamin, saj ima nizka razpoložljivost glutamina negativen vpliv na antioksidativno zaščito, ki je izjemno pomembna v tem obdobju.(1) Glutamin ima morda prav tako pozitiven vpliv na skrajšanje obdobja trajanja driske, pri tem pa se priporoča, da ga uživamo v količinah približno 0,3 g glutamina/kg TT/dan.(2)
  • Aktivno oglje predstavlja potencialno terapijo z malo stranskih učinkov pri zdravljenju driske, ki se lahko pojavi kot posledica najrazličnejših stanj (npr. bakterijska okužba, sindrom razdražljivega črevesja ipd.). Deluje preko svojih absorptivnih lastnosti vezave odvečne tekočine in toksinov, ki bi lahko vplivali na večjo pojavnost driske. Aktivno oglje je tako precej obetavno, vendar potrebujemo še veliko znanstvene literature na to temo, preden lahko delamo končna priporočila.(3)
  • Cink ima pomembno vlogo pri modulaciji odpornosti zoper povzročiteljem okužb in tako zmanjšuje tveganje, intenzivnost ter trajanje driske. V prvi vrsti je potrebno poskrbeti, da zaužijemo dovolj cinka iz prehrane na vsakodnevni osnovi. Dobri viri cinka v prehrani so morska hrana (zlasti ostrige), divjačina, perutnina, govedina, teletina (telečja jetra), jajca, mlečni izdelki, temna čokolada, rjavi in divji riž, ajda, gobe (šitake), sezam (sezamovo maslo – tahini). V določeni meri najdemo cink tudi v oreščkih, stročnicah (fižol, čičerika, leča) in bučnih semenih, vendar so ti viri morda slabše razpoložljivi, zaradi prisotnosti fitinske kisline, ki lahko moti absorpcijo tako cinka. V primeru pojava driske se priporoča jemanje cinka v obliki cinkovega sulfata, cinkovega acetata ali cinkovega glukonata v dnevni količini med 10 in 40 mg. Pazimo, da cink ne jemljemo na daljši rok v višjih količinah, saj ima to negativne posledice na zdravje. (4)

Druga pomoč (dan 3-5)

Po dveh dneh se praviloma vrne apetit in z manj odpora razmišljamo o trdi hrani. Nekoč se je priporočal pristop BRAT (banane, riž, čežana in toast), danes se ta praksa opušča, saj nikoli ni imela trše znanstvene podlage.

Pravilo 2: Uživajte takšna živila, za katera veste, da jih prebavite relativno lahko in ne vsebujejo veliko vlaknin.

Vlaknine, kot jih najdemo v zelenjavi, predvsem surovi, neolupljenem sadju, žitih, stročnicah, … so za vzdraženo črevo kot »šmirgl« papir. Ja, zelenjava je zdrava in tudi tek je lahko, ampak, kot ne bi tekli s poškodovano nogo (upam), ne praskajte z brokolijem po živi rani.

Splošni napotki #pozdravipameti:

  • Ribe (postrv, oslič, divji losos, sardele, tuna, …), jajca, belo meso (piščanec, puran, zajec), so vse primeri lahko prebavljivih virov beljakovin.
  • Od mlečnih izdelkov se praviloma najbolje obnese grški jogurt z živimi bakterijami. Mastni siri in polnomastne skute utegnejo biti pretežak zalogaj.
  • Ne pretiravajte s sadjem in zelenjavo. Resno. Opcija je tudi, da svojo sadje in zelenjavo olupite in tako nekoliko zmanjšate vnos vlaknin.
  • Poskusite lahko s bananami in plantanami (banane za kuhanje), bučami in ovseno kašo.
  • Sirotkine beljakovine v prahu so zelo kvaliteten in lahko prebavljiv vir beljakovin. Lahko jih poskusite zmešati v preprost »smuti« z banano, ali pomešate z jogurtom, dodate kosmiče in banano.
  • Oreščki in masla iz oreščkov pridejo v poštev, vendar v zmernih količinah (žlička do dve na enkrat).
  • Prava temna čokolada tudi »zapira« in jo imejte v arzenalu (eno rebro dnevno).
  • Od žit bodo lahko boljše izbire bele sorte, ne polnozrnate.
  • Izogibajte se ocvrtim jedem, alkoholu ter prepiroma začinjenim jedem, ki bi lahko potencialno vzdražile občutljiv želodec.

Tretja pomoč (dan 6-)

Pravilo 3: Ko si telo dovolj opomore, dodajmo gibanje.

Ne govorim o treningu, temveč nižje intenzivnih aktivnostih, kot je sprehod, raztezne vaje in vaje za mobilnost.

Splošni napotki #pozdravipameti:

  • 5-10 minut zjutraj in zvečer (ali enkrat popoldne)
  • 20-30 min sprehod zjutraj in še enkrat popoldne/zvečer.
  • Intenzivnost vadbe stopnjujmo z okrevanjem.
  • Hrano dodajajmo postopoma in skladno z apetitom ter prebavo.
  • Večinoma se bolje obnesejo manjši, kontrolirani obroki, ki so razmeroma gosti in vsebujejo delež topnih vlaknin (pomagajo tvorit čvrsto blato).
  • Izloček ocenite po Bristolovi lestvici – kakšne oblike je – in na podlagi tega primerno prilagodite prehrano.

Ciljamo trojko in štirico, zadovoljimo se s petko, ampak povečamo vnos zelenjave in sadja. Pri enki in dvojki dodajmo več vode ter poudarimo vnos topnih vlaknin. Primera 6 in 7 sta sr!#je, dobesedno. Tu spet veljajo navodila prve pomoči.

LITERATURA
(0): Dinleyici, E. C., Eren, M., Ozen, M., Yargic, Z. A., & Vandenplas, Y. (2012). Effectiveness and safety ofSaccharomyces boulardiifor acute infectious diarrhea. Expert Opinion on Biological Therapy, 12(4), 395–410. doi:10.1517/14712598.2012.664129
(1): Cruzat, V., Macedo Rogero, M., Noel Keane, K., Curi, R., & Newsholme, P. (2018). Glutamine: Metabolism and Immune Function, Supplementation and Clinical Translation. Nutrients, 10(11), 1564. doi:10.3390/nu10111564
(2): Yalçin, S. S., Yurdakök, K., Tezcan, I., & Öner, L. (2004). Effect of Glutamine Supplementation on Diarrhea, Interleukin-8 and Secretory Immunoglobulin A in Children With Acute Diarrhea. Journal of Pediatric Gastroenterology and Nutrition, 38(5), 494–501. doi:10.1097/00005176-200405000-00007
(3): Senderovich, H., & Vierhout, M. J. (2018). Is there a role for charcoal in palliative diarrhea management? Current Medical Research and Opinion, 34(7), 1253–1259. doi:10.1080/03007995.2017.1416345
(4): Bajait, C., & Thawani, V. (2011). Role of zinc in pediatric diarrhea. Indian journal of pharmacology, 43(3), 232–235. doi:10.4103/0253-7613.81495
(5): Lazzerini, M., & Wanzira, H. (2016). Oral zinc for treating diarrhoea in children. The Cochrane database of systematic reviews, 12(12), CD005436. doi:10.1002/14651858.CD005436.pub5

Za več informacij je na voljo elektronski naslov info@feel-good.si

 

Mario Sambolec, nutricionist MNU, PN1, ACA, trener in predavatelj FZS, ustanovitelj blagovne znamke Feelgood.
Matjaž Macuh, mag. prehrane (VB), vodja oddelka za športno prehrano pri Feelgood.
www.feel-good.si