S civilizacijskim in ekonomskim razvojem sodobne zahodne družbe, ki napreduje skladno z večanjem popularnosti posameznih oblik športa za širše množice, se je že v prejšnjem desetletju ukvarjal poljski raziskovalec dr. Piotr Rymarczyk.

V raziskavah je opažen porast zanimanja za nekatere športne zvrsti in aktivnosti pri posameznih družbenih kategorijah oziroma skupinah, ki v preteklosti niso bile prisotne.

  • Prvi del zapisa posvečam splošni predstavitvi tematike ter pojasnitvi prej omenjene družbene širitve športa in njegovih zvrsti (tudi v najbolj razvitih/bogatih predelih sveta).
  • V drugem delu razkrijem trenutno prisotnost problema in razvoj kulta telesne samopodobe na naših tleh.

S člankom želim podati nekakšen skupek mnenj o korelaciji med telesom in njegovo manifestacijo ter današnjo družbo.

Teoretiki pogosto trdijo, da so sodobne zahodne družbe vedno bolj hedonistično in estetsko usmerjene, še posebej k čutnim užitkom in telesni lepoti. Dr. Rymarczyk navaja, da se v današnjem času namenja ogromna količina časa doseganju mladostnega in postavnega izgleda (vir).

Sociologi in filozofi izpostavljajo, da omenjena usmerjenost sodobne družbe ni le posledica naravnih človeških teženj, ki so bile v preteklosti zapostavljene. Hedonistične in estetske vrednote so bile nekoč relativno malo in slabo zastopane v družbi, to pa se je v zadnjih dveh desetletjih drastično spremenilo. Sedaj je ljudem dovoljeno te vrednote ne le prikazovati v vsakdanjem življenju, še več, čutimo, da je to celo pričakovano in spodbujano.

To pomeni, da svoja življenja usmerjamo k izkušanju čutnih občutkov in izboljšanju, ohranjanju in predstavljanju svojih teles. Takšno vedenje naj bi omogočilo družbeno sprejemljivost in nas opremilo z neko, povsem novo, ne nujno avtentično identiteto.

Med iskanjem razlage za nastal fenomen telesa in identitete v družbi sem našel nekaj možnih dejavnikov:

  • Gospodarstvo je vse bolj usmerjeno k proizvajanju dobrin, ki ne zadostijo osnovnim biološkim potrebam modernega človeka, temveč so usmerjene k lagodnosti. Niso več dovolj le dobri in kvalitetni delavci oziroma (pro)izvajalci, potrebujemo tudi zagrizene in zveste potrošnike.
  • Napredek modernizacije je povezan s slabenjem normativnih sistemov. To stanje privede k primerjavi z lastnimi vedenjskimi vzorci, promoviranimi s strani splošne javnosti, Primerjava je olajšana z dejstvom, da vse, kar v splošnem promoviramo, v našem primeru so to čutni užitki, estetika telesa ipd., izgleda resnično, otipljivo in skrajno pomembno v danem trenutku, četudi v povsem običajnih okoliščinah.
  • Telo nam v veliki meri služi kot sredstvo za dosego užitka. In uspešna uporaba tega sredstva je postala sinonim za osebno izpolnitev posameznikovih dolžnosti. Družbeno poveličevanje čutnih užitkov je vidno v dodani vrednosti estetskim vrednotam. Ker je lahko lepota, tu mislim predvsem na lepoto telesa, pomemben vir razveseljivih ugodnih občutkov, je lahko hkrati tudi vir osebnega zadovoljstva, ki se potencira kot uspeh – tako v privatnem življenju, kot tudi na delovnem mestu. Pri slednjem je ta vpliv še posebno občuten, saj različna področja, pa naj bo to delo z ljudmi (v strežbi, medijih, ipd.), kjer je predstavitev privlačne telesne podobe eden ključnih dejavnikov uspešnosti, ali delo v pisarni, z računalniki, kjer je vidik telesne podobe morda manj izrazit dejavnik za uspešnost.
  • Lepo telo postaja v družbi vse vidnejši pokazatelj statusa. Telesna podoba se pojavlja kot gradnik podobe posameznika, kar je v zadnjem času še bolj poudarjeno, saj sodobna znanost in tehnologija omogočata vdor raznoraznih sredstev, s katerimi posameznik lahko nadzoruje svoje telo in ga prilagodi željam in potrebam (dovoljena in nedovoljena sredstva, ki se koristijo kot pomagala pri hujšanju, pridobivanju mišične mase ali ohranjanju splošne vzdržljivosti). Primer je “bogati zahod”, kjer trend narekuje, da je telo entiteta v procesu nastajanja; kot nekakšen projekt na katerem je potrebno delati in ga graditi kot sestavni del osebne identitete.
  • Vpliv popularnega družbenega življenjskega sloga – ti tvorijo pomemben vir vzorcev, ki oblikujejo vsakodnevno življenje z uporabo hedonistične retorike. To lahko pojasnimo z dejstvom, da se v situaciji, ko hedonizem postane družbena dolžnost in temelj identitete, vsakršno doživljanje pristnih osebnih užitkov nadomesti z vedenji, ki jih kot sprejemljiva določa družba.

Vse omenjene predpostavke o položaju telesne podobe v sodobni družbi nudijo izčrpno razlago rastoče popularnosti športa, kateremu je težko določiti meje, naj si bodo te starostne, družbene, socialne, ekonomske ali druge, znotraj postavljenega konteksta.

Nesporno je, da postaja šport priljubljeno sredstvo za zadovoljevanje osebnih potreb.

Očitna je tudi njegova vloga pri raznih aktivnostih, ki so vodene s strani vedno-prisotnega hedonizma, popularnega družabnega življenja ter vedno prisotnih “muh enodnevnic”. Mnogi avtorji navajajo, da je lik, ki v današnji zahodni “športni” družbi pridobiva na popularnosti tak, ki se konstantno spreminja oziroma prilagaja v upanju, da bi sledil modnim trendom. Pomembno vlogo igrajo tudi oblike fizičnih aktivnosti, ki so podvzete z namenom, da bi posameznik svoje telo prilagodil osebnim ali družbenim potrebam.

Trdim, da je šport postal, poleg diet in plastičnih operacij, tretja manifestacija aktualne ideje o spreminjajočem se telesu.

Sociološke teorije se da razumeti kot obetajoč vir predpostavk o razlogih za prisostvovanje v množičnih in družbeno popularnih športih. Navsezadnje lahko natančen odgovor na vprašanje, če so vse navedene domneve resnične, dobimo le z natančnimi empiričnimi raziskavami, katerih rezultati bi bili ločeni glede na družbeni kontekst iz katerega so bili pridobljeni.

Nadaljujte z branjem: Telo in identiteta; 2 del – Razvoj kulta telesne samopodobe 

 

Mario Sambolec, dr. Feelgood, nutricionist PN1, ACA, trener in predavatelj FZS.
info@feel-good.si
#pozdravipameti