Kaj so superživila, so res vredna svojega denarja in ali obstajajo “domače”, lokalne, Feelgood priporočene alternative?

1.       Kaj oznaka »superživilo« pomeni?

Superživila naj bi posedovala nekakšne superjunaške moči in izstopala po količinah določenih hranil (vitaminov, mineralov, polifenolov, antioksidantov in kdo ve česa še).

Včasih je temu res tako, drugič te »superjunake« loči le svetleča nalepka na prsih in dober predstavnik za stike z javnostjo.

2.       Katera živila spadajo v to kategorijo?

Vse, za kar ste slišali in ste imeli, ali imate še vedno težavo pravilno izgovoriti: chia, goji, kvinoja, acai, …

Da bi lahko utemeljil svoje stališče se moram sklicati na prvi Feelgood zakon prehrane, ki govori o nujnih, za življenje nepogrešljivih hranilih. Ta prikazuje naslednja slika:

  • Če želimo pred katero koli živilo postaviti predpono super, bi moralo to vsebovati količine vsaj katerega izmed naštetih hranil, ki so daleč nad povprečjem.
  • Drugi pogoj za vip status bi bil, da je živilo na voljo v razumnem razmerju med kvaliteto ter ceno.
  • Zadnjo zahtevo pojasnim z besedo sinergija kako je lahko 1+1 > 2?

Nobeno (super)živilo ne zmore kar samo po sebi drastično izboljšati, ali poslabšati našega zdravja, če je izvzeto izven konteksta celotne prehrane posameznika.

3.       Katera živila spadajo v kategorijo Dr. Feelgood superživil?

Grem kar na primere, vam bo hitro jasno.

  • Goji jagode so nekajkrat dražje od borovnic, vendar niti približno bolj zdrave po kriteriju zgoraj predstavljena zakona. Lahko bi trdil, da velja prej obratno.
  • Cena himalajske soli utegne biti mnogo bolj »zasoljena« od naše Piranske, vendar dvomim, da bo kdor koli opazil razliko med njima.
  • Kvinoja je baje hrana za bogove, a v bistvu gre po sestavi za našminkan ovseni kosmič. Kvinoja stane 4 eur za pol kg, ovseni kosmiči pa štartajo od 45 centov za enako količino. Izzovem v debato vsakogar, ki trdi, da je kvinoja skoraj desetkrat bolj zdrava.
  • Da niti ne začenjam z raznimi eksotičnimi olji, ki jih prodajajo v količinah in po ceni, primerni za Chanel no. 5.

Ne razumite narobe: nič ni »narobe« z izpostavljenimi primeri. Mario ni zdaj kar »anti-kvinoja«, ker je rekel, da je ta precenjena.

Govorimo o superživilih in standard za njih ne more biti: »ker so mediji tako rekli«.

Ducat zanemarjenih, spregledanih, po krivem obtoženih, vendar pravih Feelgood živil:

  1. Jajca in jajčni beljaki.

Jajce nosi v rumenjaku polno hranil in kvalitetnih maščob ter v beljaku ekstra porcijo beljakovin.

Nekoč se je pred njimi svarilo zaradi holesterola, vendar vas lahko pomirim: premislili smo si 🙂

Preberite več: Po krivem obtoženo jajce.

  1. Sardele/sardine, druge plave ribe in morski sadeži (inčuni, divji losos, skuša, papaline, dagnje, …).

Ribe so zdrave, tu se verjetno v večini strinjamo. So pravzaprav edini omembe vreden prehranski vir maščob omega 3, katerih (še) ne znamo proizvajati sami, zato jih je nujno užiti s prehrano (ali primernimi prehranskimi dopolnili).

Preberite več: Sardele – Jadranski losos.

  1. Leča in druge stročnice (grah, fižol, čičerika).

Leča spada med najboljše rastlinske vire beljakovin.

Stročnice so po raziskavah sodeč v splošnem povezane z morebitnim pozitivnim vplivom na hujšanje in vzdrževanje telesne teže (vir).

Preberite več: Zakaj je leča Feelgood superživilo?

  1. Kivi, jagodičje (borovnice, maline, jagode, robide, ribez) in drugo sezonsko sadje.

Kivi (in drugo jagodičje) je za mnoge presenetljiv vir vitamina C.

Kivi se lahko uživa z lupino ali brez in je pogosto spregledan sadež, ki spada v sam vrh po hranljivi vrednosti v tej skupini živil.

Preberite več: Borovnice.

  1. Kruh iz kislega testa (sourdough).

Tradicionalne kulture po svetu, ki se v svoji prehrani že dolgo zanašajo na žita, so jih pripravljale praktično brez izjem po postopku naravnega kisanja – fermentacijeTako nastane za mnoge lažje prebavljiv in bolj hranljiv kruh.

Jaz, Vesna in Risto v pekarni ArtBread.

Preberite več: Kaj je Sourdough?

  1. Rdeče meso (govedina in divjačina) in drobovina (jetra).

Rdeče meso je objektivno izvrsten vir nekaterih pomembnih hranil.

Naraven zrezek v velikosti iztegnjene ženske dlani vsebuje:

  • Preko 20 g prvovrstnih beljakovin,
  • tretjino minimalnih dnevnih potreb po vitaminih iz skupine B (B3, B6 in B12),
  • minerale, kot so selen, cink, fosfor, celo kalij, …
  • predvsem se lahko pohvali z aktivno obliko železa (hemsko železo), katere ni na voljo v rastlinskih virih.

Preberite več:
S prehrano proti slabokrvnosti.
– 5 resnic o rdečem mesu.

  1. Krompir in drugi gomolji (rdeča pesa, zelena, koleraba).

Gomolji so temeljno živilo človeške prehrane že stotine tisoč, če ne celo milijone let (vir).

Ker so ogljikovi hidrati trenutno velik bav-bav v prehrani, mnogi krompir raje zamenjajo z “brezhidratnimi”, LCHF prijaznimi nadomestki – maslo, makadamija, smetana, kokos in avokado.

Če slednja živila primerjamo s krompirjem po količinah vitaminov in mineralov vas morda preseneti, da jih »bela vreča sladkorja«, kot včasih slišim, šiša vse po vrsti.

Preberite več:
Kaj pa LCHF?
– Kaj je narobe s krompirjem?

  1. Kislo zelje, repa in druga sezonska zelenjava.

Nekoč smo ohranjali svojo hrano drugače. Imeli smo naravno sol, živalsko mast, kopali smo kleti pod zemljo in se bistveno bolj zanašali na pomoč naravnih bakterij.

Naravne, probiotične bakterije, ki so prisotne v kislem zelju, na primer, so pomembne za dobro delovanje črevesja in posledično tudi za naš imunski sistem.

Preberite več: Trije čudeži (naravne) fermentacije.

  1. Surovo mleko in skuta, kefir, skyr in grški jogurt.

Mleko ni samo za teličke in človek ni edina žival, ki pije mleko druge vrste.

Mleko je zelo hranljivo, če si tele in je lahko tudi zelo koristno za človeka pod pogojem, da prihaja od pašno hranjene živali, po možnosti proste reje ter je ohranjeno čim bližje naravnem stanju.

S kanglico po surovo mleko na bližnjo kmetijo.

Preberite več: Kaj pa mleko?

10. Med

Med je čista alkimija. Ena majhna čebela leta s cveta na cvet in v celotnem življenju uspe nabrati le za dvanajstino čajne žličke medu.

Predelane in pasterizirane različice medu vsebujejo bistveno manj hranil kot prava stvar – surov med – saj se v procesu uniči mnogo fitohranil in encimov.

Torej, bolj je med gost, več hranil vsebuje – bi bila dobra orientacijska smernica pri izbiri.

Navijam za slovenski med – in podpiram čebelarstvo Lužar.

Preberite več: Najboljša naravna sladila.

  1. Oreščki in semena.

Meta analiza (pregled 18 študij na to temo do leta 2017) ugotavlja, da je uživanje oreščkov povezano z nižjo stopnjo smrtnosti iz vseh vzrokov. (Vir).

Z drugimi besedami: oreščki so v splošnem zdravi. To ste verjetno že vedeli. Kljub temu jih ne gre grizljati »ad libidum« (po filingu). So namreč med najbolj energijsko gosto hrano nasploh. Vsebujejo pretežno maščobe, ki se hitro naberejo. Povprečna porcija je tako prgišče za ženske in dvakrat toliko za moške.

Preberite več:
Semena zdravja.
Kaj je tigrasti orešček?
Orehi.

  1. Ovseni kosmiči.

Oves je po mojem mnenju Muhammad Ali v “ringu” prehrane.

Veliki boksar vsem verjetno ni najbolj simpatičen, nekateri boste trdili, da Ali niti ni najboljši vseh časov, kljub vsemu pa se strinjamo, da gre za pravega šampiona.

Primerjavo je lahko prenesti na pri nas tako popularne ovsene kosmiče: marsikdo opiše njihov okus kot “žagovinast”, paleojedci se ob njih zmrdujejo, ker so žito in se teh po njihovo pač “ne sme”. V “low carb” LCHF taboru bi komu morda še teknili, vendar jih odkloni, ker vsebujejo “preveč” ogljikovih hidratov.

Hočeš-nočeš, je naposled težko oporekati, da so ovseni kosmiči med najbolj splošno priznano zdravo hrano na svetu. Kot brokoli, na primer. Če dodamo še nekaj jajc, dobimo osnovo dobrega jedilnika tako fitnes populacije, kot katerega koli predanega športnika.

Preberite več: Ovseni kosmiči so prvak.

 

Mario Sambolec, ustanovitelj blagovne znamke Feelgood.
Nutricionist PN1 in ACA.
Trener in predavatelj Fitnes zveze Slovenije.
www.drfeelgood.si


Feelgood programi prehranskega svetovanja

Pri Dr. Feelgood smo povzeli desetletje izkušenj v najpomembnejše korake, s katerimi lahko na razumen in sprejemljiv način v vsakdanje življenje uvedete navade, ki vodijo do izpostavljenih ciljev.

  • Cilj (shujšati, na primer) in jedilnik (dieta) ne bosta dovolj.
  • Da bi dosegli rezultat bo potrebno razviti navade in določene spretnosti.
  • Slednje omogoča redna praksa, s smiselnim napredovanjem.

 

Ponujamo programe:

  • Hujšanje in zdravje.
  • Preoblikovanje telesa ter šport.
  • Podjetni in učinkoviti.
  • Prehrana za nosečnice.
  • Prehrana otrok.
  • Prehrana starostnikov.

Za prijave in več informacij je na voljo elektronski naslov info@feel-good.si

 

Mario Sambolec, dr. Feelgood
www.drfeelgood.si