Bojda obstajata “najboljši” in posledično tudi “najslabši” čas, (do)kdaj pojesti kosilo. Prvi naj bi bil pred tretjo uro popoldne, drugi pa kadar koli kasneje. Diši podobno tistemu navodilu, ki ga verjetno vsi dobro poznamo in pravi, da “ne smemo” jesti po 18 uri. Drži?

Obe modni (prehranski) muhi precej natančno pojasni ena sama beseda: bullshit.

Avtorica prispevka s sicer senzacionalističnim ter zavajajočim naslovom: This is the worst time to eat lunch (https://goo.gl/fePZpB) mimogrede, proti zaključku in očesu kar se da neopazno izjavi: “Scaling back on the number of calories you take in and increasing your activity levels are still the most important factors”. No, to je bistvo, ampak razumem, da bi bil naslov: Več se gibaj in jej manj junka, verjetno manj privlačen. Preberi več: Manj jej in več migaj.

Izpostavimo očitno:

Ni “čarobne” ure, od/do katere bi morali jesti v želji shujšati.

Pri tem cilju igrajo najpomembnejšo vlogo kalorije (koliko jih vnesemo v razmerju s tistimi, ki jih “pokurimo”) ter razmerje makrohranil v naši prehrani (količina beljakovin, ogljikovih hidratov ter maščob). To v praksi pomeni, da bo ostala številka na tehtnici precej gotovo nespremenjena, če pojemo večino hrane zjutraj, zvečer, v dveh, ali petih obrokih.

Vsekakor bo v pomoč prilagoditi prehrano (obroke) svojemu življenjskemu slogu.

Če ima nekdo veliko dela dopoldne, na primer, in takrat pred seboj veliko stresa, mu bo ukvarjanje s Tupperware posodicami morebiti odveč, v najslabšem primeru celo dodatno breme. Če bi svetoval kdaj ne jesti, bi bilo to ne vezano na uro, temveč prav na stres.

Preberite več:
Kako pomiriti stresne hormone?
Ali moram šteti kalorije?

Jejte takrat, ko imate mir oz. si najlažje utrgate tistih 15 minut za obrok brez distrakcij.

Pretkan pristop, kako samodejno omejiti količino kalorij, podaljšati občutek sitosti in preprečiti željo po konstantnem “grizljanju”, je povečati količino beljakovin pri vsakem obroku, kadar koli ta že bo. Viri beljakovin, kot so jajca, stročnice (predvsem leča), pusti kosi mesa, ribe, mlečni izdelki iz posnetega mleka in beljakovine v prahu (mlečne ali kombinacija rastlinskih), vsebujejo razmeroma malo kalorij in najbolj nasitijo.

Preberite več: Vloga, pomen in viri beljakovin v prehrani.

V povzetku: ne kdaj, temveč kaj … in koliko.

1. Kadar vam paše (v tvoj tempo).
2. Z beljakovinami v središču obroka.
3. Toliko, da ste prijetno siti in ne “nabiti” 🙂

Članek je v povzeti obliki objavljen na Siol.net.

 

Mario Sambolec, dr. Feelgood, nutricionist PN1, ACA, trener in predavatelj FZS.
info@feel-good.si