Saj je samo en kos potice, torte, peciva …

Saj je samo občasno …

Saj je samo ob posebnih priložnostih …

Saj je samo … racionalizacija.

In ljudje smo mojstri racionalizacij. Še posebej kar se tiče naših prehranskih izbir ter količine telesne aktivnosti. Tisto majhno skodelico solate pri torkovem kosilu smo sposobni v naših predstavah potrojiti in pomnožiti z več dnevi v tednu, kos potice na drugi strani pa … izberite kaj od zgoraj naštetega – je bil »samo« en kos ali se zgodi »zgolj ob priliki«, čeprav je bil ta en v velikosti dveh in se je prilika dejansko ponudila večkrat.

Feelgood_kos potice

Solati lahko rečete tudi gibanje, potici lenarjenje in celoten odstavek preberete ponovno. V obeh primerih odkrijete »karanteno« v naših mislih, kamor zapiramo realnost oz. vsa vedenja, ki lahko prikličejo slabo vest.

V tem zapisu bom poskusil predstaviti posledice tovrstnih racionalizacij v kontekstu naših zdravstvenih in estetskih ciljev, ter orodja kako se iz njih izviti. Z drugimi besedami: kako si privoščiti to metaforično potico, brez zatiskanja oči in utvar, da ta nič ne pomeni.

Posledice.

Naj vam povem zgodbo. Nekega dne, pred približno osmimi leti, sem prejel telefonski klic, ki ga nikoli ne pozabim. Še preden vam zaupam, kdo je bil na drugi strani, bi rad predstavil situacijo, v kateri sem se takrat nahajal. Bil sem namreč še na samem začetku trenerske poti. Navdušen in študiozen, a izkušenj mi je razumljivo manjkalo. Slednje sem želel nadoknaditi z iskreno željo pomagati svojim strankam, s predanostjo njihovim ciljem ter pozornostjo do njihovih potreb.

Oseba, ki me je poklicala, je bila moja učiteljica v prvih treh razredih osnovne šole. Najljubša učiteljica, lahko dodam. Njene ocene v opisni obliki hranim še danes in prepričan sem, da je imela pozitivno vlogo v tistem, zame precej težavnem obdobju odraščanja.

Prosila me je za pomoč. Slišala je, da sem trener in želela se je spraviti v formo. »Telesna aktivnost zame nikoli ni bilo najljubše preživljanje časa, o prehrani pa me niti ne vprašaj«, je rekla. Ponujeno priložnost sem videl kot možnost, da se ji oddolžim za vso podporo, zato sem jo povabil na sestanek. Povedala mi je, da se nikoli ni zredila za veliko. »Eno kilo na leto«, so bile njene besede. »In sedaj jih je dvajset preveč«, je zaključila z značilnim iskrivim nasmehom, pod katerim sem zaznal skrb ter dvom.

Kilogram na leto? Vse skupaj nič, a to pomeni pri tridesetih, štiridesetih, petdesetih, … hoditi naokoli težji za desetkilogramsko vrečo krompirja. Ali dve!

Ajoj, pa kaj potem, bom pa pač debel(a). Važno, da sem srečen oz. srečna. Tako bi izgledal poskus prestaviti obremenjujočo misel v »karanteno«, a realnost je takšna: prekomerna telesna teža, predvsem na račun odvečne maščobe, predstavlja enega največjih tveganj za pojav in razvoj različnih bolezni. Tri osrednje so sladkorna bolezen tipa 2, povišan krvni tlak in slabo stanje krvnih maščob (holesterola). Sreča v primeru teh sicer ne škodi, a bistveno tudi ne bo pomagala.

Že z vsakodnevnimi malenkostmi in priboljški, ki so lahko posledica hranilno pomanjkljive prehrane ter posledično podivjanega apetita, lahko naberemo ta kilogram viška mimogrede in precej hitreje kot v enem letu. Že čez praznike, če se res potrudimo, a izgubiti jih praviloma ne gre tako enostavno. In tu je problem:

Pridobljeni kilogrami zaradi odvečne maščobe ogrožajo naše zdravje in nam stojijo na poti do boljšega počutja.

Zakulisje pridobivanja kilogramov.

Najprej pokukajmo v zakulisje pridobivanja kilogramov. Mnogi mislijo, da glavne igralce v tej predstavi ponazarjajo posamezna živila. Po njihovo naj bi redili kruh, mlečni izdelki ali ogljikovi hidrati nasploh. Drugi trdijo, da so osrednji liki določene metode, kamor spadajo posamezne diete, število obrokov in njihov čas ter domnevno hormonsko neravnovesje. Tretji vse stavijo na genetiko in se tako odrešijo vsakršne odgovornosti.

Feelgood_energijsko ravnovesje

Glavni igralec v predstavi o pridobivanju kilogramov je pravzaprav energijsko ravnovesje. To je razmerje med količino energije, ki jo vnesemo (užijemo s hrano in pijačo) ter količino energije, ki jo porabimo (s telesno aktivnostjo in v procesu nekaterih presnovnih funkcij). Ko se ta tehtnica tekom določenega časovnega obdobja nagne v levo, se redimo, ko se prestavi na desno, hujšamo.

Vzdrževanje telesne teže je dinamičen proces, ki ne poteka linearno, saj telo venomer balansira med vnosom ter porabo energije. To je pomemben razlog, zakaj nas ne more zrediti prav nobena »pregreha«, dokler je dejansko izjema in je postavljena v kontekst energijskega ravnovesja.

A pogosto ni. Mislimo, da je, a ni. Celo videti je kot izjema, vendar se motimo. En kos potice pri nedeljskem kosilu je morda res edini v tem tednu, ni pa edina »pregreha«. Kaj pa tisti mafini že naslednji večer? Tudi oni so »samo občasno«, a sedaj je to že 1+1. Pa dva kozarca vina ob kosilu naslednji dan, palačinki z Nutello za sladico, masleni rogljički pri zajtrku, … razumete bistvo? 1+1 hitro postane 1+1+1+1, … Vse to so »samo enkrat« primeri, ki se zgodijo »zgolj občasno« ter »ob posebnih priložnostih«, ampak se seštevajo in skupaj presežejo našo sposobnost uravnavati tisto tehtnico zgoraj.

Orodja.

V naši praksi Feelgood prehranskega coachinga pri tem uporabljamo več orodij, a izpostavljam dve, ki jima pravim:

  1. 80/20.
  2. Če/potem.

Pravilo 80/20 govori o tem, da najprej investiramo v postavljanje čvrstih temeljev iz navad in veščin, ki služijo v podporo našim zdravstvenim ter estetskim ciljem. Najpomembnejše opeke, ki gradijo ta temelj so:

  • Energijsko primerna prehrana, ki temelji na čim bolj naravnih, minimalno predelanih živilih in vsebuje zadostne količine beljakovin, ogljikovih hidratov (vlaknin) ter maščob (omega 3).
  • Redna in primerna oblika telesne aktivnosti, ki vključuje elemente moči, mobilnosti ter vzdržljivosti.
  • Obkroženje z ljudmi, ki nas podpirajo v naših ciljih.
  • Oblikovanje okolij in struktur, ki nam omogočajo doslednost.

Če te štiri točke izpolnjujmo dosledno (vsaj) 80 odstotkov časa, preostalih 20 ne bo tako važno.

Orodje »če/potem« zahteva osnovno razumevanje posledic naših izbir, ob tem pa ponuja možnost prevzeti kontrolo in se z njimi soočiti bolje, kot bi bilo le skriti jih pred slabo vestjo.

  • Če si privoščim sladico, potem, → Grem na daljši sprehod?
  • Če izpustim vadbo, potem → Omejim prilogo (pri kosilu ali večerji)?
  • Če me čaka obilno kosilo ali večerja, potem → Izpustim zajtrk ali malico, naredim prej vadbo, …?

Rešitve bodo seveda odvisne od različnih situacij, vaših ciljev ter preferenc, v vsakem primeru pa omogočajo uspešno in konstruktivno soočenje s potencialnimi nevarnostmi vsem poznanih misli:

Privoščim si sladico in uživam → Pogledam se v ogledalo in se uščipnem za špeh → Oh, kakšen bajsi sem → Privoščim si sladico …

Rešitev.

Če si želite izstopiti iz tega vrtiljaka slabe vesti, končno prevzeti kontrolo nad svojo prehrano ter postati “šef” svojega zdravja, imamo za vas v ponudbi coaching, ki lahko poteka tudi na daljavo in s pomočjo katerega boste:

  • Med hujšanjem ne shirali v mišice, temveč mišice obdržati, morda celo kakšno pridobiti in shujšati pretežno v odvečno maščobo.
  • Rezultat ne le dosegli, temveč se ga naučili tudi dolgoročno obdržati.
  • Osvojili elemente zdravega življenjskega sloga in odnosa do prehrane, ki bosta omogočila trdno zdravje in preprečila, da bi kadarkoli spet izgubili kontrolo.

Za več informacij smo na voljo na naslovu internetne strani in e-pošte, ki sta navedena v podpisu.

 

Mario Sambolec,
trener in nutricionist MNU, PN1, ACA,
vodja prehrane na Fitnes Zvezi Slovenije,
CEO & Feelgood.
www.feel-good.si
mario@feel-good.si