Tehnično niti ne gre za pravi čaj – ni sorte čajevca (Camellia Sinensis), kot večina tradicionalnih pravih čajev, temveč je njegovo poreklo rastlina Aspalathus linearis.

Spoznajmo Rooibos in značilne koristi tega prijetnega napitka.

Rooibos (»roj-boš«) je ime afriškega porekla za katero ste morda že slišali. Čaj rdečega grma je morda kdo celo poizkusili v kakšni izmed zeliščnih mešanic. Njegova vloga in lastnosti pa še vedno ostajajo uganka v razredu bolj priljubljenih zelenih, rumenih in črnih sorodnikov.

Rdeči grm cveti z majhnimi rumenimi rožicami, njegovo podobo pa zaokrožajo igličasti listi. Liste se nabira, nareže in potolče s posebnimi kladivi, suši na soncu ter fermentira (listi v klimatsko kontroliranem okolju pod vplivom lastnih encimov razgrajujejo klorofil in s tem progresivno temnijo – sprošča se tanin). Fermentacija obarva lističe rdeče-oranžno, ki se kot taki najpogosteje uporabljajo za pripravo čaja.

Obstaja tudi zeleni rooibos, ki v procesu pridelave preskoči fermentacijo, zaradi česar naj bi vseboval še več antioksidantov, a zato manj preostalih bioaktivnih fenolnih sestavin. Za razliko od rdečega, katerega okus je opisan kot močan in saden, odlikujeta nefermentiran Rooibos zelenkast odtenek ter blažji, manj sladek okus.

Kaj pravijo raziskave?

brain-tea
Rooibos preprečuje nastanek lipidne peroksidacije oziroma procesa, ko škodljivi prosti radikali napadejo živčno tkivo in možganske celice, pravijo raziskovalci na Japonski Univerzi Iwata. Takšna dejavnost skozi čas privede do propadanja zunanje, zaščitne plasti možganskih celic. Nakopičena škoda lahko pokaže zobe v podobi degenerativnih možganskih motenj, kot sta Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen.

Japonski raziskovalci so skupini ostarelih podgan dve leti zvesto kuhali Rooibos, nato pa preučili aktivnost njihovih možgan. Na presenečenje vseh so ugotovili, da dejansko ni nobenih razlik v delovanju možganov podgan upokojenk v primerjavi z mladiči na višku razvoja. Nasprotno, možgani podgan v kontrolni skupini (niso pile rooibosa) so prešli normalne, s staranjem povezane spremembe (razširjeno pustošenje možganskega tkiva). Raziskovalci so jasno sklenili, da lahko preprečevanje nabiranja odpadnega materiala v možganih pripišemo delovanju čaja rooibos in aktivnim sestavinam v njem.

Prav te – aktivne sestavine, natančneje bioaktivne fenolne komponente, še natančneje: dihidrohalkoni, flavonoli, flavanoni, flavoni in flavanoli (za najbolj radovedne bralce) konstantno prikazujejo blagodejne učinke ne le v povezavi z zdravjem možganov, temveč tudi pri težavah, kot so alergije, ekcem, stres, nespečnost, želodčne težave, prebavne motnje ter živčnost. Še več, obstajalo naj bi več študij (našel sem eno – Okayama), ki nakazujejo pozitiven vpliv celo na različne kronične bolezni.

Kot zanimivost: glavni vlogi v skupini naštetih flavonoidov igratakrisoeriol (luteorin-3′-metoksi eter) in aspalathin2. Prvi poseduje izjemne antioksidantivne, protivnetne, bronhodilatorne in antimutagene lastnosti. Poleg rooibos čaja je naravno prisoten še v zeleni (Apium graveolens) in listih škrlatnega naprstca (Digitalis purpurea) ali po domače – zvončici. Drugi – aspalathin2 – pa vestno “straži” možgane in nudi roko pomoči trebušni slinavki pri uravnavanju ravni sladkorja v krvi.

Beseda ali dve o taninih

Nizka vsebnost taninov loči rooibos od grenko trpkega okusa, ki spremlja nekatere prave čaje, kot sta zeleni in črni. Tanin ali čreslovina je rastlinska polifenolna spojina, ki je naravno prisotna v širnem rastlinskem kraljestvu zato z njo v osnovi ni prav nič narobe, čeprav se jo včasih izpostavi kot vzrok za pojav migrene.

Pripravke iz rastlin, ki vsebujejo čreslovine se uporablja v terapevtske namene zaradi njihovega adstringentnega delovanja (to najlažje razložim kot suh in trpek okus, ki ostane v ustih po uživanju vina, močnega čaja ali neolupljenega sadja). Pri notranji uporabi delujejo kot antidiaroiki (sredstva proti driski); na sluznici prebavil namreč tvorijo vezi z beljakovinami in nastane zaščitni sloj, ki ublaži vnetje.

Najvišje koncentracije tanina so prisotne v čajevcu, pivu (hmelj), vinu, sadju živih barv (jagodičje, granatno jabolko, kaki, citrusi), stročnicah (rdeči fižol več kot beli) in čokoladi.

Poleg migren, imajo lahko čreslovine prste vmes še pri eni zdravstveni nevšečnosti: če so zaužiti v prevelikih količinah zavirajo absorpcijo kalcija in železa iz zaužite hrane. Vendar ne pripisujte temu velikega pomena saj dvomim, da nas večina redno uživa »preveč« jagodičja ali zelenega čaja (za pivo si tega ne upam trditi).

Obstajajo posamezniki, ki tanin težje presnavljajo in so občutljivi že na manjše zaužite količine. Ti ne bodo imeli težav z rdečim čajem, če pa koga kljub temu še vedno skrbi za svoje železo in kalcij naj omenim, da je možno delovanje taninov nevtralizirati z dodajanjem vitamina C (limonin sok v ohlajen čaj, na primer) ali uživanjem čajev (ali kave) ločeno od obroka.

Za koga morda najkoristnejšo informacijo hranim za konec – Rooibos ne vsebuje kofeina. Ali teina, kot se imenuje njegova različica prisotna v pravih čajih. Čaj spremlja splošen pomirjevalni učinek na telo (živčni sistem) in spodbuja globok ter kvaliteten spancec.

Pri nakupu svetujem izbiro stoodstotne različice iz kontroliranega porekla, v obliki prostih lističev oz. posušenih cvetk. Vse pogosteje se da rojboš naročiti tudi v kafičih – pohvala vsem takšnim … in v prihajajočih toplih dneh se ga lahko pripravi, kot “ledeni čaj” (ob čaju naročite še kozarec ledu in pripravljen čaj pretočite vanj).

Najboljšega postrežejo v čajnici Gallus, na Gallusovem nabrežju.


Pri Dr. Feelgood pomagamo obremenjenim odraslim do boljšega počutja in več energije. S pomočjo naših programov vadbe in prehranskega svetovanja skupaj poiščemo najpomembnejše korake in konkretne načine, s katerimi na razumno in sprejemljivo v vsakdanje življenje uvedemo navade, ki vodijo do zastavljenih ciljev. Več info: www.drfeelgood.si

 

Mario Sambolec, dr. Feelgood
info@feel-good.si