Očitno je, da danes vemo o prehrani, nosečnosti ter povezavi med njima veliko več in to podrobneje, kot so naše mame včasih – pa nam začuda nič ne manjka (no, pustimo podrobnosti :). Diskusije na temo presegajo strokovne okvire in so vedno bolj prisotne med splošno populacijo (in v rumenem čtivu). Pogosto me presenetijo informacije, ki priletijo z vetrom, od nikoder pravzaprav in neomajna (pogosto nasprotujoča si) prepričanja o tem, kaj je »dobro«/ kaj »slabo«, kaj “nujno”/kaj “strogo prepovedano” … posvetimo torej luč nad nekaj najpogostejših vprašanj in poglejmo kaj se dejansko skriva pod nekaterimi priljubljenimi priporočili.

Preberite več:
Prehrana nosečnic.

1. Lahko jem, kar mi paše. Sedaj jem za dva!

Res jeste za dva … teoretično. Vendar ne pozabite, da je “drugi” težak vsega par kilogramov.

Nosečnice praviloma ne potrebujejo dodatnih kalorij vse do drugega trimesečja. Študije kažejo (povezava), da se v tem obdobju sicer lahko pojavi potreba po 200-300 kcal večjemu vnosu energije, so pa poleg samih kalorij vsekakor pomembna tudi hranila. Več: Poziv za hranilno vrednost.

Če nosečnici že tekne več, naj to ne bo na previsok račun piškotov, napolitank ter podobne predelane hrane.

Rast in razvoj otroka sta neposredno odvisna od zadostnega vnosa kvalitetnih hranil, med njimi beljakovin ter maščob, ki jih telo praviloma porablja za izgradnjo novih tkiv. Več:
Beljakovine.
Maščobe in holesterol.

Zato priporočam naravna, z beljakovinami bogatejša živila, kot je meso, nekatere vrste rib (divji losos, sardine, …), (fermentirani) mlečni izdelki (naravna sirotka v prahu, jogurt, kefir, skuta), jajca proste reje, … tudi stročnice in drugi rastlinski viri štejejo. Sicer manj, pa vseeno. Med koristnimi maščobami so oreščki, semena, rumenjak v jajcu, maščoba na mesu in v mlečnih izdelkih pašne reje, omega 3 v mastnih ribah, avokado, kokos, domača svinjska mast, olive in oljčno olje.

2. Čas za počitek?

Ne nujno. Ohranjanje telesne aktivnosti ima kopico dokazanih zdravstvenih koristi (povezava), kot so:

  • izboljšanje splošnega počutja, lažje soočanje s stresom,
  • preprečevanje nastanka nosečniškega diabetesa,
  • krajši in manj naporen porod,
  • vzdrževanje zdrave telesne teže tudi po porodu, idr.

Poudarjam, da se je nekaterim vajam in aktivnostim kljub temu smiselno izogniti, ali jih vsaj prilagoditi potrebam in trenutnim zmogljivostim.

3. Svojo težo moram natančno spremljati in nadzorovati.

Meeh, tako nujno se mi pa to res ne zdi.

Razčlenimo okviren razpored teže, pridobljene med porodom:

  • otrok – 3,6 kg; plodovnica – 1,3 kg;
  • placenta – 0,5 kg;
  • dodatna kri – 1,8 kg,
  • kakšen dodaten kilogram predstavlja novo tkivo in voda.

Normalno je, da se med porodom pridobi tudi nekaj maščobnega tkiva (energijska zaloga telesa, kot priprava na porod in dojenje), vendar to redko predstavlja dodatnih 15 ali 20 kilogramov, kot bi se kdaj radi potolažili.

Kar si zasluži pozornost je zadosten vnos vitalnih hranil, ki omogočajo optimalno podporo in zdravje matere ter razvoj otroka.

Povsem možno je v obdobju nosečnosti ostati vitek navkljub uživanju nekvalitetne, hranilno revne, predelane in osiromašene hrane. V upanju po ugodnem razpletu nosečnosti pa je to precej temačen scenarij. Zato manj pozornosti spreminjajoči se številki na tehtnici in toliko več kvalitetni, naravni, minimalno predelani hrani na krožniku.

4. Ribe so preveč onesnažene s težkimi kovinami, zato se jim je med nosečnostjo bolje izogibati.

Japajade. Kot bi rekli, da so vse blondinke … vstavite šalo po okusu. Razumete, kako diskriminatorno je torej vreči vse “ribe” v isti koš?

Resda so nekatere vrste rib bolj onesnažene kot druge. Kar je tudi za pričakovati, upoštevajoč mesto, ki ga zasedajo v prehranski verigi in vode v katerih plavajo (ali bazeni v katerih zgolj “obstajajo”, če govorimo o mnogih gojenih različicah).

Med bolj kontaminirane – z živim srebrom in ostalimi težkimi kovinami – spadajo večje ribe, kot so:

  • Morski pes,
  • mečarica ter ostale roparice,
  • večina rib, ki so konzervirane v raznih omakah in zelenjavi.

Boljšo, “čistejšo” alternativo predstavljajo:

  • Sardine,
  • inčuni,
  • divji losos (poudarek ostaja z namenom, saj gre v bistvu za popolnoma drugo žival),
  • skuša in kakšna (konzervirana) tuna sem ter tja prej koristi, kot škodi.

Preberite več: Razlika med gojenimi in ulovljenimi ribami.

Prednosti uživanja rib presegajo potencialna tveganja, v primeru, da rib v prehrani primanjkuje, je morda vredno razmisliti o kvalitetnem dopolnilu omega 3.

Na tem mestu se mi zdi pomembno omeniti izsledke nekaterih študij (Lancet, 2007, idr.), ki kažejo neposredno povezavo med vnosom nujno potrebnih maščobnih kislin, kot je DHA in razvojem otroka. (študija)

Vnos omega 3  v času pred in med nosečnostjo statistično pomembno vpliva na razvoj otrokovih motoričnih, komunikacijskih in socialnih sposobnosti med starostjo 6 mesecev do 8 leta. Očitna razlika se pokaže tudi pri testih inteligence.

Primanjkljaj esencialnih maščobnih kislin je lahko povezan s pojavom poporodne depresije (študija).

Preberite več: Omega 3 – prednosti in slabosti.

5. Vsa potrebna hranila lahko pridobim brez uporabe prehranskih dopolnil.

Se strinjam, načeloma, nekako podobno, kot lahko s prijatelji komuniciramo brez mobilnih telefonov, se v službo peljemo s kolesom in mislim, da bi se tudi brez Facebooka dalo preživeti. V slednje sicer nisem več popolnoma prepričan.

Današnja tehnologija dovoljuje inteligentno in predvsem praktično aplikacijo nekaterih zelo koristnih hranil, ki se v vedno večji meri izgubljajo v procesu pridelave, transporta, shranjevanja in predelave naše hrane.

Zato je premišljeno dodajanje določenih hranil (po potrebi in ne vsepovprek), še posebej v obdobju nosečnosti lahko prej koristno kot ne.

Preberite več: Prehranska dopolnila.

6. Če se izogibam maščobam v prehrani se ne bom toliko zredila.

Če se izogibate »trans« (žarkim, predelanim) maščobam, presežku sladkorja in predelani hrani, potem trditev bolj drži. Maščobe so in na mojo veliko žalost še ostajajo precej napačno razumljeno makrohranilo v prehrani.

Da vse le niso za v isti koš že vemo, vendar določene so v nosečnosti še posebej pomembne, saj omogočajo razvoj otrokovih organov (oči in možganov), pripomorejo k rasti posteljice ter ostalih tkiv in preprečujejo pojav prezgodnjega poroda. V širšo skupino živil z omenjenimi koristmi spadajo:

Podobnih mitov najbrž obstaja še kar nekaj vsekakor pa so zgoraj predstavljeni med najbolj trdovratnimi. Odkrili morda res nismo ničesar revolucionarnega, vendar poudariti očitno in resnično ter vrniti se k osnovam utegne biti včasih vsaj tako pomembno.

Preberite več: Tri načela Feelgood prehrane.

 

Mario Sambolec, dr. Feelgood
info@feel-good.si