Je vdihavanje lepila še popularno? Spomnim se baby narkičev pred Marinkovim 14, kot je imel blok v katerem je nekoč živel mali Mario naslov takrat, ko je bilo fleksanje – z UHU-jem ali Neostikom – nekakšen obred iniciacije in merilo kulskosti. Vsaj za nas paglavce še v osnovni šoli.

Priznam, tudi sam sem želel poskusiti. Vendar, mojemu očetu se ni zdelo primerno, da bi bil njegov sin pretirano kul, zato me je ob vsaki priliki napodil na bližnje košarkarsko igrišče. »Idi šutiraj«, je rad rekel. Vsakič brez heca. Tudi ob nedeljah opoldne, ko je bilo zunaj štirideset stopinj in nikjer žive duše. Verjetno so mi zato rekli Mario trica.

Lepila torej nisem snifal, sem pa kasneje spoznal, da sem se z njim kljub temu v mladosti redno “zadeval”. Le način je bil in je še vedno družbeno precej bolj sprejemljiv. Jedel sem ga namreč. Vsak dan in v ogromnih količinah. Prodajali so ga v pekarni Zajček za vogalom pod različnimi imeni: bela maksi štruca, sveže žemljice in krof z marmelado, če naštejem le najpogostejša.

Moja kao “droga” je bil gluten.

Je gluten problem zato ker:

  1. “Zadane?
  2. “Poneumlja”?
  3. Nas oblikuje po podobi škrbavega vrtnega palčka?
  4. Lahko zaradi njega deluje naše srce slabše kot Roleks (fužinski Rolex)?
  5. Morda meša štrene našemu črevesju?
  6. Je s seboj prinesel brez-glutenske izmišljotine, ki so pogosto še večji zdravstveni problem, kot on sam?

drfeelgood_gluten2

1. Za šus bi lahko bili odgovorni eksorfini (morfiju podobne spojine v glutenastih žitih), ki vplivajo na center za ugodje v možganih (nucleus accumbens), ki je odgovoren za motivacijo, nagrajevanje in dobro počutje.

Učinek kruha in pašte je v tem pogledu »močnejši« od pese ali krompirja, zato bi si ga lahko želeli pogosteje – vsak dan za 6-11 porcij žit pravijo uradna priporočila, kot ne bi poznali še kakšnega drugega vira ogljikovih hidratov.

Več: Ogljikovi hidrati – med zrnjem, gomolji, sadjem in zelenjem.

2. Naši možgani naj bi se skrčili za vsaj 10 odstotkov od pojava modernega poljedelstva (povezava), pravijo. Zavajajoče bi bilo reči, da se je to zgodilo v glavnem zaradi žit in ob tem zanemariti tradicionalne postopke njihove priprave, kot so kaljenje, namakanje in fermentiranje.

IQ današnjih, s predelanimi žiti in kašicami pitanih otrok, je v povprečju nižji od na tradicionalni hrani odraslih staršev (povezava). In za to nista kriva (le) televizija ali Facebook.

3. Lažje nas je preskočiti, kot obiti, imamo težave z zobmi kot nikoli poprej in nepravilen ugriz.

Da je to povezano s prehrano, z določenimi hranili, kot so vitamini A, D3 in K2, je pokazal dr. Weston Price že skoraj stoletje nazaj v svojih raziskavah prehranskih navad v različnih kulturah po svetu[2].

To ni povezano le z žiti, temveč z rednim in prekomernim uživanjem nehranljive in predelane hrane. Slednje je bolj tesno povezano s povezano s pomanjkanji ključnih hranil (vitamini A, D, K) za rast ter razvij, kot zgolj žita izven konteksta celotne prehrane.

Preberite več: Štiri ključne povezave med prehrano in zdravjem zob ter ustne votline.

Ko nadomestimo jajca, meso, ribe, zelenjavo, krompir, gomolje in druge vire hranljivih ogljikovih hidratov s “fitnes” kosmiči, belim kruhom, rastlinskimi namazi in olji, iz prehrane odvzamemo cel kup nepogrešljivih hranil in dodamo neenakovredne kalorije iz predelanih virov (zato potencialna pomanjkanja določenih vitaminov ter mineralov).

Več: Katera so esencialna hranila in kje jih najdemo?

4. So se stari Egipčani zafrknili, ko so v prehrani stavili pretežno na polnozrnato žito? Zaradi naklonjenosti kruhu se jih je prijel vzdevek artofagoi – kruhojedci.

»Čas prehranske nirvane za modernega nutricionista« je obdobje približno 1550 let pred našim štetjem na konferenci v Južni Afriki poimenoval dr. Michael Eades. Takrat so Egipčani jedli natanko tako kot danes verjamemo, da je najbolj zdravo – veliko polnozrnatih žit – vendar umirali v prvi vrsti zaradi koronarne srčne bolezni (»zamašenih« žil).

drfeelgood_glutenVerjetno prvi zapis o infarktu v papirusih Eber, pravi dr. Michael Eades.

Mislim, da ponovno niso problem le žita, temveč morebitno pomanjkanje ključnih hranil za zdravje srca, ki jih v žitih ni v obilju.

Srce se zanaša na določena hranila, kot ura na dobre baterije. Brez njih se ustavi prej kot slej.

Te baterije (hranila) so L-karnitin, koencim Q10, tavrin, EPA, DHA, CLA, L-cistein, retinol, D3 in K2, B6 in B12, R-ALA, magnezij, cink in stearinska kislina[3]. Najboljša “baterija” bo za večino tista, ki jo “polnimo” z raznoliko, minimalno predelano hrano, ki vključuje tako rastlinske kot živalske vire energije.

5. »Ga ni človeka, ki bi bil sposoben v celoti prebaviti gluten« je trditev, katere pročelni glasnik je Dr. Tom Brady.

»Primerjajmo beljakovino v telesu z verižico okoli našega vratu«, pravi Brady v zanimivem intervjuju z dr. Jonny Bowdenom[4]. »HCL (hidroklorična kislina) verižico v črevesju odpne, encimi pa naj bi delovali kot škarje, ki verižico razrežejo na enakomerne dele – aminokisline. Te prehajajo skozi črevesno steno v kri in uporabimo jih za gradnjo novih tkiv, kosti, ipd.«

Nekateri ljudje naj ne bi imeli učinkovitih škarij (encimov), da bi z lahkoto razrezali verižico glutena na enakomerne dele. Zato naj bi odtrgali nepravilne kose, ki poškodujejo črevesno prepreko, kot zaveso, ki ščiti naš dom pred muhami. Ti nato prehajajo v kri in povzročajo sistemska vnetja, kjerkoli se že zataknejo – v kosteh (artritis), vnetje črevesne sluznice (sindrom prepustnega črevesja), v možganih (degenerativne bolezni, kot so Alzheimerjeva, demenca in Parkisnova bolezen), itd.

Gluten in zonulin – encim, ki nadzoruje propustnost črevesja – sta namreč v takšni povezavi, da, ko pride prvi, drugi dovoli škodljivcem (neprebavljene beljakovine in drugi stranski produkti presnove) preiti v kri ter povzročiti vnetni oz. avtoimunski odziv.

Celiakaši (osebe z alergijo na gluten – beljakovino v žitih) so tak primer in predstavljajo le nekaj odstotkov populacije, nikakor večine. Druga skupina ljudi, ki imajo lahko več težav z žiti so osebe s t.i. (blažjo) netoleranco na gluten/žita.

Preberite več: Netolerance na določena živila

6. Brez-glutenski junk je še vedno junk.

Žita brez glutena, žitna mleka brez laktoze, žitno meso (sejtan), rastlinska olja, vegi paštete, bio čipsi, gluten-free sendviči in ploščice kot nadomestek obroka – vse to je (s)lepilo, ki večinoma spada v kategorijo ponarejene hrane in ponuja za mucho dinero le prazne kalorije, brez potrebnih hranil za zdravje.

Po našem mnenju gluten v osnovi ni nič strašnega.

Najdemo ga v pšenici, ječmenu in rži. Je samosvojo družina »žitnih beljakovin« z značilnimi lastnostmi. Rečemo mu tudi lepek, ker se z vodo »zlepi« v prožno testo, ki daje kruhu značilno mehko prijetno strukturo. Zaradi omenjenih »posebnih« lastnosti je morda malce težje prebavljiv za določene osebe.

Resnično alergičen na gluten je majhen delež prebivalstva.

Približno 1 oseba na 100 do 200 ljudi oboleva za alergijo na gluten – celiakijo. Gre za avtoimunsko bolezen, ki po navadi že ob najmanjšem stiku z glutenom povzroči hudo reakcijo.

Pri »celiakaših« ni prostora za pogajanje – prehrana brez glutena je obvezna. Približno tako, kot je prehrana brez oreščkov obvezna za vse z alergijo na oreščke. Skorajda gre za vprašanje življenja ali smrti. Užitje glutena v njihovem primeru spremljajo hude prebavne motnje, poškodbe sluznice prebavil, simptomi pomanjkanja določenih hranil, slabokrvnost, propadanje kakovostne mase in kosti.

Večina ljudi nima težav z glutenom.

Za večino gluten ne predstavlja pretirano trd oreh. Obstaja cel kup bolj ali manj sorodnih, »težje« prebavljivih in potencialno alergenih beljakovin. Oreščki, stročnice, arašidi, jajca, mleko, … nič od tega ne bo povzročilo težav, dokler naše telo izpolni tri precej osnovne zahteve.

  1. Odsotnost alergije.
  2. Zdrava prebava.
  3. Menadžment stresa.

Manjšina pade v kategorijo »občutljivih na gluten« oz. bolj natančno »občutljivih na pšenico/žita«. Žita, ki vsebujejo gluten – skupaj z drugimi, za nekoga morda težje prebavljivimi živili – lahko postanejo vedno večja nadloga takrat, ko »šepamo« pri točki dve in/ali tri.

Simptomi so sranje. Dobesedno. Blato postane pretirano vodeno ali neredno in trdo. Težave z izločanjem pogosto spremlja še napenjanje in »knock-out« vetrovi. Takrat gre po navadi za samo-diagnosticirano netoleranco po principu »pojem nekaj z glutenom in občutim negativen simptom«.

Ne obstaja zares zanesljivo diagnostično orodje, ki bi ustanovilo neceliakično občuljivost na žita.

O slednjem lahko le sklepamo na podlagi simptomov, ki se pojavijo po zaužitju in vključujejo manj hude (v primerjavi s celiakijo) prebavne težave, ki jih spremljajo razne druge nevšečnosti, na primer izpuščaji in splošno slabše počutje. V večini primerov ne gre za nič strašnega, ampak zgolj znak, da nam živilo ne »sede« najbolje, zato se ga je do nadaljnjega bolje izogibati. Dokler ne vzpostavimo red pri prebavi in uravnamo stres.

Prehrana brez glutena v tem primeru lahko pomaga, ne pa nujno. Povzročitelj prebavnih težav v primeru neceliakične občutljivosti na žita pogosto sploh ni gluten, ampak druge »težje prebavljive« ogljikove hidrate. Tukaj so problematične predvsem štiri skupine ogljikovih hidratov, ki tekom prebave fermentirajo in dražijo debelo črevo, posledice pa so napihnjenost, vetrovi, redko blato itd. Preberite več: Ali obstajajo netolerance na živila, kateri testi so najboljši in FODMAP.

Nekatere izmed teh snovi najdemo tudi v žitih – dober primer bi bili fruktani. V primerih slednjega se kot najučinkovitejše intervencije izkažejo naslednje 3:

  1. Izbira lažje prebavljivih žit (riž).
  2. Izbira »predprebavljenih«, namakanih in fermentiranih žit, kot je sourdough (kruh iz kislega testa).
  3. Izogibanje žit v celoti (v skrajnem primeru).

Brez glutena morajo jesti celiakaši, večina ostalih ljudi ne.

Ključne točke

  • Prehrana je v prvi vrsti namenjena osebam z alergijo na gluten.
  • Zdravi ljudje lahko brez skrbi in slabe vesti uživamo v pšenici ter sorodnih žitih.
  • Kdor opazi, da mu živila z glutenom povzročajo težave, naj jih poskusi zamenjati z brezglutenskimi*. Če simptomi po tem še vedno vztrajajo, težava najbrž ni gluten, ampak neka druga snov v žitih. V takšnem primeru bo boljša rešitev izbira lažje prebavljivih ali »predprebavljenih« (fermentiranih) žit – morda tudi tistih, ki vsebujejo gluten (sourdough kruh).

*Pazite se pasti brezglutenskih mok ali drugih tovrstnih predpripravljenih mešanic s 1001 sestavino. Koruza, ajda, kvinoja, proso in riž so vse ok izbire namesto pšenice, ječmena ter rži.

Svetujem tradicionalno pripravljen (sourdough) kruh iz kislega testa.

Veste kaj, če niste alergični ali huje netolerantni na gluten, vam tudi šnita navadnega kruha, porcija pašte, … izberite, kar koli glutenastega želite, zelo verjetno ne bo škodila. Posebej, če so vaši prehranski temelji dovolj trdni in uživate večinoma naravna in minimalno predelana živila.

 

Preberite več:
Kaj je sourdough?
4 koraki do Feelgood prehrane
3 načela Feelgood prehrane.

 

Mario Sambolec in Nenad Kojič
osebno trenerstvo in prehransko svetovanje #pozdravipameti
info@feel-good.si
www.drfeelgood.si