Kaj pa onesnaženost prehranskih dopolnil z nedovoljenimi snovmi?

Drži, prehranska dopolnila so lahko kontaminirana z nedovoljenimi snovmi, najpogosteje spodbujevalci in poživila, ter prohormoni in hormoni.

  • Prvi trdni dokazi izvirajo iz leta 2000. Kölnski laboratorij akreditiran s strani Mednarodnega olimpijskega komiteja je analiziral 634 na prostem trgu dostopnih “nehormonskih” dopolnil, 215 različnih dobaviteljev iz 13 držav. 15% testiranih izdelkov je bilo kontaminiranih s hormoni ali prohormoni [1].
  • Študija leta 2002, je ugotovila, da je kontaminiranih približno 20 % na trgu dostopnih izdelkov [2].
  • Študija iz leta 2010 je analizirala 58 izdelkov in ugotovila kontaminacijo s steroidi pri 25 % vzorcev in kontaminacijo s stimulansi pri 11 % vzorcev [3].

Uporaba nepreverjenih dopolnil je tvegana.

Celo najelitnejši športniki so se v preteklosti že opekli s t.i. nenamernim dopingom [4]:

  • Marin Ćilić je 4 mesece “počival” zaradi kontaminiranega energijskega napitka, ki je vseboval zdravilo za izboljšanje srče in pljučne sposobnosti (niketamid).
  • Asafa Powell si je zaradi nedovoljenega živčnega spodbujevalca (oksilofrin) iz “pre-workouta” prislužil 6 mesecev odmora.
  • Evi Sachenbacher-Stehle je na zimskih OI v Sočiju padla na dopinškem testu zaradi “čaja v prašku”, ki je vseboval nedovoljeno poživilo (metilheksanamin).

Prehranska dopolnila niso kontaminirana kar vse povprek.

Tveganje je po navadi bistveno večje pri izdelkih manj znanih in “sumljivih” proizvajalcev, katerih izdelki so lahko kontaminirani namerno ali nenamerno [45]:

  • za dosego boljših učinkov so proizvajalci raznim “obrobnim” izdelkov v preteklosti večkrat dodajali nedovoljene snovi,
  • do navzkrižne kontaminacije lahko pride, če podjetje proizvaja tudi druge izdelke z nedovoljenimi snovmi in polni v istem obratu oz. za polnjenje uporablja iste ali nepravilno očiščene naprave.

Uprava ZDA za hrano in zdravila od leta 2007 naprej vzdržuje seznam kontaminiranih dopolnil. Na njem se je znašlo okoli 800 različnih izdelkov iz naslednjih kategorij [6]:

  • izboljšanje spolnosti – 46 %,
  • hujšanje – 39%,
  • pridobivanje mišic – 12 %,
  • ostalo – 2%.

Tveganje je odvisno od vrste in namembnosti izdelka, porekla, ter znamke proizvajalca.

Večinoma so z nedovoljenimi snovmi kontaminirani obrobni izdelki “eksotičnih” proizvajalcev, ter rastlinski preparati in izvlečki, še posebno tisti za namene povečanja mišične mase, hujšanja in izboljšanje spolnosti.

  • Razni čaji za hujšanje in tablete za povečanje spolnega uda oz. rast dojk iz “kitajskih” internetnih stran in podobni tako oklicani “rastlinski preparati” praktično zagotavljajo kontaminiran izdelek.
  • Rastlinski izvlečki predstavljajo visoko tveganje, ker jih je zaradi kompleksnosti sestavin izjemno težko nadzirati. Po ocenah naj bi 68 % vzorcev dopolnil na osnovi zelišč vsebovalo neprave sestavin in 59 % vzorcev vrste rastlin, ki niso navedene na embalaži [7].
  • Specializirani izdelki za pospešeno pridobivanje mišične mase ali kurjenje odvečne maščobe so najpogosteje kontaminirana “mainstream” dopolnila. Še posebno tisti z imeni kot so X-Tren, M-Drol, Finabolic-50, Oxy ELITE Pro Super Thermogenic, ipd.
  • Izdelki neznanih “ruskih” proizvajalcev so načeloma tudi loterija.

Veliko manjše (po moje celo nično) je tveganje, da bo kontaminiran običajen izdelek uveljavljene znamke: preproste beljakovine v prahu, ribje olje ali dopolnilo posameznega mikrohranila od priznanega evropskega proizvajalca. Zaradi vedno večjega zanimanja splošne javnosti in naraščajočega števila neodvisnih analiz, si uveljavljene znamke ne morejo privoščiti “spodrsljajev”.

Kontaminacija ni ekskluzivna domena prehranskih dopolnil.

Nedovoljene snovi se v prehranski verigi znajdejo tudi v običajnih živilih [5]:

  • Leta 2013 je oporečno konjsko meso »zašlo« v prehranjevalno verigo maskirano kot govedina – od 206 testiranih trupov jih je 8 vsebovalo fenilbutazon (veterinarsko protivnetno zdravilo oz. po domače “konjska pomirjevala”).
  • Na nogometnem prvenstvu selekcij U-17 leta 2011 v Mehiki je hotelska kuhinja ekipam postregla s kontaminiranim mesom – zaradi česar je bilo 19 (od skupno 24) ekip pozitivnih za klenbuterol (prepovedana snov za izboljšanje zmogljivosti).
  • Domnevno naj bi kak odvečen kos kontaminiranega mesa pojedel tudi znani kolesar Alberto Contador, ki je bil med dirko Tour de France leta 2010 pozitiven za klenbuterol.

Zaključek: S premišljeno izbiro bistvo zmanjšamo (ali celo povsem izničimo) tveganje, da naletimo na kontaminirano dopolnilo.

Po domače: ne na pamet in z glavo skozi zid. Niti ena dovoljena snov ne more “iz danes na jutri” čudežno izboljšati športnih rezultatov ali spremeniti telesne sestave. Izdelek, ki obljublja neverjetne rezultate ali zanj uporabniki celo jamčijo za neverjetne rezultate, je najbrž tudi neverjetno “umazan”.

Dopolnila so uporabna samo kot dopolnila in ne morejo nadomestiti pomanjkljivo prehrano ali odrešiti negativnih učinkov neoptimalnega življenjskega sloga. Uporabljajmo jih:

  • čim manj,
  • takrat ko jih zares potrebujemo ali si z njimi olajšamo doslednost pri kakovostni prehrani,
  • premišljeno.

Nekaj napotkov za zmanjšanje tveganja, da naletimo na kontaminirano dopolnilo:

  1. Ocenimo ali dopolnilo sploh potrebujemo. Manj dopolnil = manjše tveganje.
  2. Držimo se osnovnih dopolnil, z znanstveno dokazanimi koristnimi učinki: beljakovine v prahu, ribje olje, vitamini in minerali, kreatin, beta-alanin, ipd.
  3. Izbirajmo uveljavljene in ugledne znamke, po možnosti iz (zahodno) Evropskega trga.

Tveganje za kontaminacijo lahko najbrž povsem odpišemo, če se držimo priporočil uradnih organizacij in analiz neodvisnih skupin specializiranih v testiranju neoporečnosti dopolnil za uporabo v športu. Embalaže preverjenih in varnih izdelkov so označene z “žigi odobritve”:

  • Informed Sport [KLIK],
  • NSF Certified for Sport [KLIK],
  • NZVT database [KLIK],
  • Kölner liste (Cologne List) [KLIK],
  • Banned Substances Control Group [KLIK],
  • United States Pharmacopeia [KLIK],
  • ConsumerLab [KLIK],
  • Slovenska protidopinška organizacija jamči za Informed Sport in NSF Certified for Sport, ter predlaga pregled uradnih seznamov olimpijskih organizacij; Kölner liste (Cologne List) in NZVT database  [6].

 

 

Nenad Kojić, vodja programov prehranskega svetovanja pri Dr. Feelgood
www.drfeelgood.si
#pozdravipameti

Objavil | 2018-09-03T11:29:32+00:00 29, avgust 2018|