Sira, putra, vrhnja, mleka,
jajca i krumpira,
jajca i krumpira,
jajca i krumpira, …

Lepe ti je Zagorje zelene – Zagrebački mužikaši

… gre pesem mojega otroštva, ki povezuje ljubo hrvaško Zagorje s hrano, ki me je spravila na tako dolge noge, pravijo najbližji.

Ko sem bil mali, je bilo (alpsko) mleko zame voda in krompir ter jajca pa vsakodnevna stalnica. Spomnim se večera, ko smo prispeli domov po celodnevnem rajanju na vaški veselici in me je pokojni stric izzval na tekmovanje v tem, kdo od naju zmore pojesti več pečenih jajc (na svinjski masti, kot se spodobi). Kolikor vem, velja moj rekord v Maruševcu še danes 🙂

Leta so minevala, kariera nadarjenega, vendar stalno poškodovanega košarkarja se je bližala koncu, zanimanje za prehrano pa naraščalo. Temu primerno je bilo seveda potrebno na lastni koži preveriti vse neumnosti in kako močno držijo. Tako sem:

  • Dvigoval uteži, kar tako, malo po svoje in »na silo« ter si poškodoval križ in ramena.
  • Bodibildal in postal 106 kg težka “mrga”, ki večino dni ni imel pri sebi več kot 5 eur, saj je ostalo zapravil za prehranska dopolnila in vse možne beljakovinske praške.
  • Postal prepričan, da so mlečni izdelki vredni nič več, kot kravje scanje, na podlagi Arnoldove izjave: »milk is for babies«.
  • Začel metati rumenjake v korito, bojda zaradi holesterola, čeprav takrat nisem imel pojma kaj holesterol sploh je.
  • Začel metati beljake v korito, ko sem spoznal, da so v rumenjaku vse dobre maščobe in te so zdaj LCHF hit.
  • Kratek čas celo trdil, da je med cukrom v hruški in tistem v vrečkici ob kavi lahko kar enačaj.
  • Posledično posvojil low carb, keto lifestyle, štel vsako kalorijo in skoraj popizdil od vseh muk.

reality check
Joj, ko pomislim, koliko neumnosti morda počnem še danes, pa se jih niti ne zavedam 🙂 Vendarle jih vztrajno iščem, preganjam škrate in znanje konstantno posodabljam. Zakaj? Saj veste: da vam ni treba 🙂

So me izkušnje česa naučile? Mislim, da.

Izpostavim nekaj pomembnih lekcij:

1. Večje spremembe v prehrani, ki od mene zahtevajo prevelik odklon od navad, na katerih sem zrasel, ki jih dojemam, kot naravne, ljube, bodo prej kratkoročne. Hrana je več, kot le razum. Hrana premaga razum. Čustva ga. In hrana je povezana s čustvi tesneje, kot sem si predstavljal.

2. Diete delujejo. Vse diete so lahko učinkovite iz dveh preprostih razlogov:
a) Ker takrat “delujemo” mi – smo bolj pozorni na izbiro živil in v splošnem omejimo junk hrano.
b) Ker vse po vrsti, tako, ali drugače, predpišejo kalorični deficit – je ni diete, ki bi se hvalila z rezultati in dovolila jesti vse in kolikor koli nekdo želi. Vsaka ima določena »pravila«.

Več: Zakaj diete delujejo?

3. Lahko si odvisen tudi od treninga. Priznam, izvolite mene za primer. Še kar se tolažim s tem, da bi bilo verjetno bolj »škodljivo« zlorabiti kaj drugega, kot svoje telo, pa me to opomni na luknje v prepričanju vsakič, ko se moram sredi noči ogreti, da bi lahko prišel do stranišča s čim manj bolečinami.

Več: Kaj počnemo narobe pri treningu?

4. Splača se imeti dobrega »nekoga«. Lahko rečemo trenerja, če mu zaupaš, poročaš in je »v tvojem kotu«, kot se reče po boksarsko. Ni treba biti za vse sam – sam skrbeti za svojo dieto, za svoj trening, za otroke, položnice, perilo in kaj še vse. Včasih je dobro biti voden. Zaupati nekomu, da te bo pripeljal, kamor se zmenita iti. Ena boljših investicij je bila, ko sem si umislil trenerja. Tudi za prehrano.

coach

Kot dober starš, ki svojega otroka poskuša zaščititi pred vsemi neumnostmi svoje preteklosti, se tudi pri Feelgood trudimo v prvi vrsti razumeti, nakar ponudimo pomoč z znanjem in izkušnjami.

Vas zanima kje ga biksate? Zakaj vam ne gre pri prehrani in kje so pomanjkljivosti pri treningu? Vabljeni po odgovor: kontakt.

 

Mario Sambolec, dr. Feelgood
mario@feel-good.si