Ponovno uporabimo zdravo pamet, kot smo v preteklosti storili že tolikokrat* in z njo razorožimo tega velikega, radioaktivnega slona sredi sobe, o katerem krožijo govorice, da našo hrano »oropa« hranil ter »začara« v rakotvorno gmoto.

*Preverite več v dr. Feelgood rubriki »Kaj pa …«:
Mleko?
Herbalife?
Soja?
Sladkor?
Rdeče meso?
Fruktoza in naravni nadomestki sladkorja?
Jajca?
Kruh in gluten?
Pečenje na žaru?
Antibiotiki?
Izpuščanje zajtrka?
Veganstvo?
Prehranska dopolnila?
Slabokrvnost in železo?
Ščitnica?
Kalorije?
LCHF?
GSO?
Holesterol?
Umetna sladila?

Kako mikrovalovka sploh deluje?

Kabel vključiš v šteker, nastaviš program in stisneš gas, evo kako 🙂

Šalo na stran, mikrovalovne pečice uporabljajo vrsto radioaktivnega valovanja, ki izbirčno loči med vodo in električno asimetričnimi molekulami. Vibriranje teh povzroči izrazito hitro tvorjenje toplotne energije.

Ali se v procesu »uniči« hranila?

je vprašanje, ki pogosto rodi precej omejene odgovore. Vitamin C je očiten primer, saj mnogi vedo, da se pospešeno izgublja v postopku kuhanja. Ampak, časi kuhanja v mikrovalovki so krajši, poleg tega se hrana ne banja v nepotrebno velikih količinah vode, zaradi česar bi izgubljala vitamin C, kot tudi druga hranila. Več:
– Kaj so esencialna hranila in kje jih najdemo?
Surova ali kuhana zelenjava?

Glukozinolati (ni si treba zapomnit’, gre za naravne žveplene spojine v brokoliju in njegovih kalčkih, katerim pogosto pripisujemo proti-rakotvorne učinke) se na primer izgubijo med kuhanjem, zato se priporoča pripraviti brokoli na sopari.

V splošnem bi lahko rekli, da bo najboljša metoda kuhanja z vidika ohranitve, ali celo izboljšanja razpoložljivosti hranil (vitaminov, mineralov, pomembnih rastlinskih spojin, …) takšna, ki traja najkrajši čas in zahteva najmanj vode. Zanimivo, mikrovalovna pečica ustreže obema kriterijema.

Verjetno se strinjamo, da je zelenjava načeloma zdrava, ne glede kako jo pripravimo – kuhana, surova, … iz pečice ali z mikrovalovko. Poglejmo še kako je s plastiko in potencialno škodljivimi kemikalijami v primeru “brzinskega” kuhanja z radijskim valovanjem.

Razčistimo najprej z dioksini. Morda ste slišali, da so ti oklicani za škodljivce in pogosto zmotno povezani s »mikrosegreto« plastiko. Dioksini nastajajo med sežigom plastike, lesa in drugih snovi, zato se ni za bati, da bodo neželeno »začinili« vaš obrok iz mikrovalovne pečice. Večji problem kar se dioksinov tiče bi bila lahko priprava hrane na žaru. Preberite več: Je pečenje na žaru škodljivo?

Plastika sama po sebi pravzaprav ne obstaja. Gre za mešanico različnih organskih in neorganskih spojin, ki se jih sestavi v plastiko z različnimi lastnostmi.

Najpogostejša zloglasna »plasticida« sta bisfenol A in ftalati. Prvega je več v prozorni, trdi plastiki, drugih v prožnih in mehkih izdelkih. Zloglasna pravim, ker se obeh drži obtožnica, da sta »motilca hormonov« – posnemala naj bi naše in ovirala njihovo normalno delovanje.

  • V preteklosti so pri EFSI (European Food Safety Authority) izdali znanstveno poročilo – pregled študij na temo bisfenola A – skupaj s priporočili na podlagi ugotovitev.
  • V tem trenutku poteka na NIEHS (National Institute of Environmental Health Sciences) študija na ljudeh z namenom ugotoviti učinke bisfenola v kontroliranih laboratorijskih pogojih. Spremljam napredek in poročam o rezultatih … ampak le, če podprejo moje pristransko prepričanje 😉 Več. Kaj je psevdoznanost?
  • Ena najobsežnejših raziskav do danes o vplivu ftalatov in drugih dodatkov plastiki na naše zdravje zaključuje, da potrebujemo več raziskav. Hvala, zelo uporabno.
  • Vsem, ki vas tematika zanima podrobneje, predlagam prebrati sledeč prispevek: Bisphenol A: How does it affect our health?

Številke 2, 4 in 5 so domnevno boljše izbire od 1,3,6 in 7 (vir).

Moje skromno mnenje, pod katerega se podpišem na podlagi znanja v tem trenutku pravi, da so ftalati in bisfenol A potencialen problem:

  • Če ste miš in vas izpostavijo nečloveškim količinam omenjenih kemikalij.
  • Če redno pijete vodo iz pregretih plastenk, vsakodnevno izbirate konzervirano hrano in z mikrovalovko pogrevate obroke v neprimernih plastičnih embalažah.
  • Če ste otrok in vas futrajo s pripravljenimi formulami, ki niso uprašene, ali primerno zaščitene.

Kaj lahko naredite, če želite biti ekstra previdni? (Vir).

  1. Ročno umijte plastično posodo namesto v pomivalni mašini.
  2. Vroča živila (juhe, čorbe, kaše, … vsakršne ostanke) ohladite, preden jih shranite v plastične posode.
  3. Izbirajte kreme, šampone in drugo kozmetiko brez ftalatov.
  4. Za shranjevanje in pogrevanje v splošnem uporabljajte steklene posode.
  5. Ko kupite v plastiko zapakiran sir, ali druga živila, odrežite robove in jih zavrzite. Ta ideja se mi zdi posebej pomembna za majhne otroke in nosečnice.
  6. Ne pijte iz plastenk, ki so bile dlje časa izpostavljene soncu.
  7. Če je avto čakal na soncu dlje časa, ga dobro prezračite, preden se vsedete vanj, ali armaturno ploščo primerno zaščitite.
  8. Izogibajte se shranjevanju živil v plastične ovoje in ne pecite hrane v pečici zavite v alufolijo.

Bodite aktivni – telesno sposobni, večinoma izbirajte minimalno predelana, naravna živila, dobro spite in držite stres pod kontrolo. Ko vam to uspe, se verjetno lahko požvižgate na vse prejšnje točke s svarili.


Feelgood programi prehranskega svetovanja

Pri Dr. Feelgood smo povzeli desetletje izkušenj v najpomembnejše korake, s katerimi lahko na razumen in sprejemljiv način v vsakdanje življenje uvedete navade, ki vodijo do izpostavljenih ciljev.

  • Cilj (shujšati, na primer) in jedilnik (dieta) ne bosta dovolj.
  • Da bi dosegli rezultat bo potrebno razviti navade in določene spretnosti.
  • Slednje omogoča redna praksa, s smiselnim napredovanjem.

Ponujamo programe:

  • Hujšanje in zdravje.
  • Preoblikovanje telesa ter šport.
  • Podjetni in učinkoviti.
  • Prehrana za nosečnice.
  • Prehrana otrok.
  • Prehrana starostnikov.

Za prijave in več informacij je na voljo elektronski naslov info@feel-good.si

 

Mario Sambolec, Dr. Feelgood
www.drfeelgood.si

Objavil | 2017-12-11T15:18:58+00:00 11, avgust 2017|