Bodisi klasičen prehodni glavobol, ali migrena s polnim zamahom avre in utripajočih zvezdic – bolečine, ki jih povzročita ti dve zgagi spadajo prav verjetno v poseben razred najbolj nadležnih, mučnih, pogostih in za mnoge izčrpavajočih.

Meni sicer ne povzročajo težav (trkam po glavi), na žalost pa mnogim bližnjim in ker vsak pomaga tako, kot najbolje zna, bom tole nadležno migreno podrobneje raziskal …

Hude migrenske bolečine lahko posameznika dobesedno onesposobijo, tudi za več dni in jih ni za primerjati z glavoboli tenzijskega tipa – najpogosteje topa, blaga ali zmerna bolečina, ki izgine v nekaj urah ali, ko spijemo svoj prvi kozarec vode tisti dan (prav dehidracija se pogosto predstavi v obliki glavobola).

Ženske so migrenam izpostavljene bolj, kar naj bi bilo povezano z delovanjem hormonov – bolečine se najpogosteje pojavijo tik pred ali med menstruacijo, po menopavzi pa ponehajo.

Upanje se na videz skriva tudi v obliki določenih hranil in močnih zelišč:

Našteti lahko trpečim občutno pomagajo s skrajšanjem časa trajanja migrene, zmanjšanjem njene pogostosti ali moči (našteto nemara velja tudi za tenzijske glavobole).

Več: Prehrana in PMS.

Začetki migrene

migraine-monkey-1Kaj točno – v vseh primerih in pri vsakem posamezniku – povzroči migreno, do sedaj še nisem uspel izvedeti. V teoriji se namreč pojavljajo le razni »sprožilci«, ki, če na njih “pritiskamo”, sprožijo serijo dogodkov znotraj živčnih celic v možganih.

Izločajo se ekscitotoksini, ki živčne celice razdražijo, ob tem pa povzročijo kopico drugih znakov, pogostih pred razvojem migrene: depresija, nervoza, izguba apetita in že omenjena avra, opisana kot svetleče se lučke. V možganih se pojavita tudi vnetje in otekanje.

Kaj sploh povzroči takšen nenormalen odziv živčnih celic? Omenjajo se nekakšni sprožilci, a dejstvo ostaja, da so ti res raznoliki in v veliki meri odvisni od posameznika.

Seznam najpogosteje osumljenih vključuje tesnobo, pomanjkanje hrane in/ali določenih hranil, slab spanec, izpostavljanje močni, nenaravni svetlobi, hormonske spremembe pri ženskah in kot zadnji, verjetno najbolj splošen in povezan z večino tegob sveta danes – stres seveda, na veliko presenečenje.

Potem je tu še posebna skupina sprožilcev v določeni, s tiraminom bogati hrani (več o tem v nadaljevanju) in možnost primanjkljaja določenega hranila v dieti posameznika. Celo bakterijska okužba s H. plyori se ponekod povezuje z migrenskim napadom.

Očitno je pojav migrene res lahko povezan s prav vsako malenkostjo in je, kot kaže v veliki meri odvisno predvsem od posameznika, s čim jo bo priklical. Pa vendar obstaja tistih nekaj “trikov”, ki sem jih naštel kot dopolnila in zelišča, s katerimi lahko poskusimo migreno prevarati. Predstavimo jih:

Izogibanje sprožilcem v prehrani

Sedaj nastopi zabaven del. Ponovili bomo kar morda že dobro vemo, vendar si neradi priznamo – pomislite po katerih ljubih razvadah so glavoboli po navadi najhujši? Alkohol in čokolada, ne? No, morda ni ne eno, ne drugo. Morda je sol, morda sladkor, mogoče mleko ali vino?

Pravzaprav je lahko karkoli, kar v možganih sproži val omenjenih ekscitotoksinov. Mimogrede, na čokolado in alkohol se nisem spravil kar tako, da bi malo težil. Dejansko sta oba med najpogostejšimi krivci, saj izstopata po količini prej omenjenega tiramina.

Tiramini so kemikalije, ki izvirajo iz aminokisline tirozin in so za mnoge močan sprožilec migren.

Poleg omenjenih so na seznamu živil, napokanih s tiraminom še:

  • predelani mesni izdelki (klobase, hrenovke, paštete, slanina, pršut in vse, kar vsebuje nitrite, nitrate (industrijske soli) in mononatrijev glutaminat (MSG),
  • dimljena riba in prekajeno meso,
  • avokado*, banane, ananas*, jajčevci, fige,
  • arašidi, kokos in brazilski oreščki, orehi, bučna semena, sezam,
  • bob, soja in izdelki iz nje (tofu, sojina omaka, tempeh, miso),
  • mlečni izdelki**/starani siri (ementaler, švicarski sir, gorgonzola, brie, cheddar, roquefort, stilton, provolone, mocarela, …),
  • kisle kumarice, kislo zelje, olive,
  • kruh, peciva in ostali kvašeni žitni izdelki,
  • umetna sladila, predvsem aspartam***, kalijev acesulfam in po nekaj poročilih tudi suklaroza.

* Le domnevno.
** Manj tiramina vsebuje mladi, pasterizirani sir – albuminska in navadna skuta, smetana in kajmak.
***Vir aminokisline fenilanin, ki je povezana z nastankom migren. Če je potreba po sladkem v odtegnitvenem obdobju prevelika obstaja nekaj ne-kaloričnih alternativ, kot so kvalitetna (prava) stevija, eritriol ali ksilitol.

V grobem: dlje, ko živilo stoji oz. manj, ko je sveže, več tiramina praviloma vsebuje.

Posamezniki z reaktivno hipoglikemijo – nagel padec sladkorja v krvi 1 do 3 ure po obroku – lahko opazijo povezavo med padci inzulina in pogostimi glavoboli.

Napad migrene ni odvisen le od hrane, ki jo uživamo (pa morda ne bi smeli), temveč je ravno tako povezan z odsotnostjo oz. primanjkljajem določenih hranil, če za optimalno delovanje organizma že ne nujnih (kot so esencialne maščobne kisline omega 3, vitamini in minerali), pa vsekakor koristnih (antioksidanti in določene fitokemikalije).

5-HTP

5-hidroksitriptofan nastaja v telesu iz aminokisline triptofan in se nato pretvori v serotonin – t.i. »Feelgood« spojino v možganih. Nizke ravni serotonina so povezane z marsičem, od depresije do agresije, obsesivno-kompulzivnih motenj, neobvladljivega hrepenenja po ogljikovih hidratih (sladkorju in škrobu seveda, brokoli takrat ni prva izbira), v to skupino pa spadajo tudi glavoboli.

Že o 300 mg dozi 5-HTP dnevno se poroča vpliv na manjšo porabo tablet proti bolečinam pri posameznikih, ki si na tak način pomagajo proti glavobolom, prav tako pa je šteto mnogo manj skupnih dni, ko se glavobol sploh pojavi.

Omenjeno ima sicer res opraviti v večji meri s tenzijskimi glavoboli kronične narave, a sklepanje na podobno korist v primeru migrene ni nesmiselna. Pri Natural Standard (www.naturalstandard.com) in na Harvardski šoli medicine ob tem tudi pravijo, da obstaja mnogo dokazov, da je 5-HTP učinkovit tako pri otrocih, kot odraslih pri blaženju moči in pogostosti glavobolov (tako tenzijskih, kot migren).

5-HTP naj bi najbolj učinkovito blažil glavobole pri ljudeh, ki so v svoji mladosti (pred dvajsetim letom starosti) že preživljali depresijo in z njo povezane kronične tenzijske glavobole.

Več tokrat ne morem ponuditi v potrditev, a mislim, da sta vira že sama po sebi precej verodostojna.

CoQ10

Koencim Q10 (ubikinon) je hranilo, ki je neposredno povezano s proizvodnjo energije (celicam pomaga uporabiti kisik) in posredno s preprečevanjem migren. Dr. Andrew Hershey z Univerze v Cincinnatiju je v študiji, opravljeni na vzorcu 1552 otrok in mladostnikov (starih med 3 in 22 let) ugotovil, da ima velika večina zaskrbljujoče nizke ravni  koencima Q10. Po dodatku dopolnila je obeležen znaten upad pogostosti glavobolov – iz povprečnih 19,2 dneva na mesec na dobrih 12 dni.

Če ponudimo tak izid komurkoli, ki se bori s pogostimi migrenami, bi ga zelo verjetno sprejel brez oklevanja. Dodatno, če bi šlo za mladostnika, čigar stanje uma in duha v veliki meri pogojuje socialni uspeh.

Druga študija, ki jo omenjam, je bila opravljena leta 2005 in za spremembo vključuje le odrasle posameznike s pogostimi migrenami. Srečni posamezniki, ki so uživali 300 mg CoQ10 štiri mesece so izkusili kako je preživeti kar 50 % manj časa v stiski močnega glavobola.

Beležka o stranskih učinkih je ostala prazna v obeh primerih.

B2 (riboflavin)

Še eno takšnih hranil, ki se pod vprašanjem migren in glavobolov redno pojavi je vitamin B2. O njem krožijo govorice, da je v sinergiji s preostalimi šestimi partnerji (vitamini B kompleksa), sposoben za četrtino znižati dneve z glavoboli, njihovo frekvenco pa kar za 30 %. Podobno, kot CoQ10, je tudi B2 telesu potreben za pretvorbo hrane v energijo. Jajca, meso in mlečni izdelki so med živili sicer na seznamu najpremožnejših s tem vitaminom, a količine ne dosegajo niti približka višjih doz, za katere velja terapevtski učinek.

Vitamini B kompleksa delujejo sinergistično, kar pomeni v slogi in kadar želimo enega izmed njih uporabiti ekstra, kot pomoč pri določenem stanju, se mi zdi smiselno temeljiti na kvalitetnem spektru vseh sedmih, izvzetega pa dodati v terapevtski dozi ločeno.

Več v članku: B oktet.

Magnezij

Če bi izbral le en mineral, katerega bi v zmedi moderne prehrane izpostavil z dodatnim priporočilom, bi to bil to za večino magnezij. Podobno kot 5-HTP ima znaten vpliv na serotonin in več, kadarkoli magnezija primanjkuje se pogostost in moč glavobolov znatno poveča.

Magnezij je prav tako povezan s proizvodnjo energije, konkretno v srcu, širi pa tudi arterije in s tem izboljša pretok kisika po krvi. NAC (National Acadamy of Sciences) priporoča vsem ženskam nad tridesetim letom starosti, da svojo prehrano dopolnijo z 320 mg magnezija dnevno, moškim svetujejo še 100 mg več. Več v članku: Magnezij – šef za stres.

magnesium-deficiency1
Beli vratič in repuh*

Nisem specialist za zelišča in se ne znajdem v medmrežju vseh potencialnih zdravstvenih koristi, katere se posameznim ali kombinaciji nekaterih pripisujejo. Vendarle mi je uspelo izbrskati dve rastlini, kateri bi se dobro znašli proti glavobolom – to sta priljubljeni beli vratič (Tanacetum parthenium) in kontroverzni repuh (Petasites hybridus).

108 otrok in mladostnikov, starih med 6 in 17 let, je v upanju po ublažitvi simptomov migren štiri mesece uživalo ekstrakt korenine navadnega repuha. V študiji poročajo o izjemnem uspehu in omenjajo repuh kot zelo uporaben profilaktik (obrambno preprečevalno sredstvo proti migrenam).

Podobne rezultate je možno najti za starejše osebe. V t.i. študiji *Petadolex – patentiran repuh visoke kvalitete – so uporabili mero 25 mg, dvakrat dnevno in tako 12 tednov. Pogostost migrenskih napadov je upadla za neverjetnih 60 %, brez kakršnihkoli stranskih učinkov.

*Kot mi je bilo razloženo, repuh po Evropski farmakopeji ni oficinalen, ker vsebuje pirolizidinske alkaloide z nenasičenim jedrom – lastnost, ki zel označuje kot ‘nevarno’. Kljub omenjenim študijam ostajam naposled previden v priporočilih te rastline, vsaj dokler se klima okoli nje ne razjasni.

Dlje, pogosteje in brez svaril pa se v primerih glavobola ljudska modrost zateka k belemu vratiču. Njegovo delovanje proti glavobolom naj bi odstopalo predvsem v dolgoročnih izboljšavah. Raziskave so skladne v svojih zaključkih že vse od leta 1985, ko je ena prvih, objavljenih v zborniku Lancet, pohvalila vpliv belega vratiča na pogostost in jakost migren ter na blaženje povezanih simptomov (slabost, bruhanje, motnje vida).

Če že ne moremo izluščiti konkretnega, univerzalnega vzroka za nastanek migren, lahko poleg upoštevanja izpostavljenih smernic v prehrani in pomoči z nekaterimi dopolnili ter zelišči, kot kaže občutno vplivamo na njihovo pogostost in obseg. O tem sem sedaj mnogo bolj prepričan.

Naj zaključim s smiselnim in konkretnim priporočilom, »naravnim receptom«, če se lahko tako izrazim. Nekako v slogu, kot smo to že uspešno poskusili v preteklosti s PMS koktejlom ali receptom za kurjo juhico proti prehladu:

migraine-11dr. Feelgood priporočilo proti migrenam

  1. CoQ10: otroci in mladostniki 1-3 mg na kilogram telesne teže, odrasli 100 mg (trikrat dnevno).
  2. Magnezij (citrat, malat ali glicinat): 200-600 mg dnevno.
  3. Vitamin B2: 400 mg dnevno/celoten B kompleks ali vitamini B kompleksa.
  4. 5-HTP: 200-600 mg.
  5. Beli vratič: 300 mg (dvakrat dnevno, 12 tednov).

Doctor’s Best in Now Foods sta med boljšimi ponudniki.

 

Mario Sambolec, dr. Feelgood.
www.drfeelgood.si