Laktozna intoleranca in uživanje mlečnih izdelkov

Kravje mleko je čudovita hrana, če si tele in po zaključkih znanosti sodeč je lahko dobra hrana tudi za človeka – kjer koli v epidemiologiji se mleko pojavi, so učinki na zdravje ljudi večinoma pozitivni (vir). Mleko in mlečni izdelki – predvsem izdelki iz posnetega mleka in fermentirani mlečni izdelki – so v znanstveni literaturi zelo dosledno povezani z boljšimi zdravjem in ugodnejšo telesno sestavo. So vir izjemno kakovostnih beljakovin in najboljši vir kalcija v sodobni prehrani – kar je še posebno koristno za otroke v razvoju in za ohranjanje mišične mase ter kostne gostote pri starostnikih.

Preberite več:
Kaj pa mleko?
Prehrana otrok.
Prehrana starostnikov.

Mlečni izdelki so torej splošno koristna skupina živil, ki ne »zakisa« in ni »samo za teličke«. Kaj pa, če ne morem uživati laktoze (mlečnega sladkorja)? Lahko še vedno dobim koristi mlečnih izdelkov?

Pri netoleranci ne gre za alergijo, ampak za poslabšano presnovo in/ali prebavo neke snovi – v tem primeru mlečnega sladkorja. Laktoza je naravno prisoten mlečni sladkor, disaharid, ki za prebavo zahteva specifičen encim (laktaza). Večina ljudi evropskega porekla proizvaja ta encim v zadostni količini in nima težav z laktozo, zato lahko mlečne izdelke uživa brez težav. Manjši delež ljudi zaradi nekega razloga proizvaja manj ali celo nič laktaze; po navadi je vzrok zato genetika ali oslabela prebava, v redkih primerih tudi starost (aktivnost laktaze včasih s staranjem upade). Ti ljudje po zaužitju laktoze začutijo napenjanje, pline, drisko, idr. črevesne težave.

Preberite več:
7 najpogostejših vprašanj o napihnjenosti.

Z upoštevanjem naslednjih štirih navodil #pozdravipameti, lahko tudi osebe z laktozno netoleranco uživajo v korisitih mlečnih izdelkov:

1. Ugotovite koliko še lahko tolerirate brez večjih simptomov (in iz katerih virov) ter se držite tiste količine.

V najboljšem primeru je laktozna netoleranca pri vas samo stvar odmerka. Nekateri ljudje tvorijo manjše količine encima laktaze in lahko uživajo mlečne izdelke, dokler ne presežejo »stropa« svoje zmogljivosti prebave mlečnega sladkorja. Ugotovite koliko še lahko tolerirate brez večjih simptomov (in iz katerih virov) ter se držite tiste količine.

2. Izbirajte mlečne izdelke, ki vsebujejo manj oz. nič laktoze.

Siri po navadi ne vsebujejo laktoze. Fermentirani mlečni izdelki, jogurti in kefirji vsebujejo manj laktoze in so pogosto še sprejemljivi. Tudi mlečne beljakovine v prahu, sirotkine in kazein, vsebujejo manj laktoze. Zanimivo, da največ simptomov pri netolerantnih po navadi povzroči surovo mleko, za tem pasterizirano mleko ter izdelki kot so skute, smetane, itd. Razni predelani izdelki z dodano sirotko in mlekom v prahu (sladoledi, sladice, itd.) so lahko prava laktozna bomba.

Rezultat iskanja slik za kefir

Preberite več:
Beljakovine v prahu – so lahko del uravnotežene prehrane?

3. Poskusite izdelke brez laktoze.

Specializirani izdelki brez laktoze so novost in lahko tudi odlična izbira, saj so popolnoma identični navadnim mlečnim izdelkom z eno samo razliko: laktoza je predhodno prebavljena (razpade na dva sladkorja zato so ti izdelki nekoliko bolj sladki in to ne pomeni, da jim je bil sladkor dodan).

4. Testirajte meje zmogljivosti.

Sčasoma bo morda bolje. Ob izpostavljenosti se lahko prebava prilagodi in tolerira večjo količino (laktoze). Če imate mlečne izdelke radi in bi si jih želeli uživati pogosteje, poskusite postopoma povečati količino.

5. Po potrebi si pomagajte z encimi in probiotiki.

Pomagate si lahko tudi s prehranskim dopolnilom prebavnih encimov (laktaza) in z določenimi probiotiki, ki lahko pospešijo prilagoditve na višji vnos laktoze. Med slednjimi se najbolje izkaže B. animalis, za njim so še sevi L. rhamnosus, L. reuteri, L. bulgaricus in B. longum (vir).

Namesto zaključka vas tokrat pospremim s prošnjo:

Prosim, ne si diagnosticirati laktozne netolerance kar sami.

Obstaja precej enostaven in trotlziher test, ki zagotovo dokaže ali imate težave z laktozo ali v bistvu s čim drugim. V zadnjih nekaj letih je močno poraslo število samodiagnosticiranih primerov, medtem ko je delež dejanskih netoleranc ostal nespremenjen. Za več informacij se pozanimajte pri osebnem zdravniku ali se zglasite v naši pisarni. Hvala 😉

 

Mario Sambolec, dr. Feelgood, nutricionist PN1, ACA, trener in predavatelj FZS.
Nenad Kojić, nutricionist, vodja programov prehranskega coachinga pri dr. Feelgood.

Objavil | 2019-02-12T08:04:29+00:00 11, februar 2019|