Telesu je prav malo mar za našo prehransko filozofijo, za etična, moralna prepričanja ter mnenja, ki temeljijo na selekciji pristranskih informacij, ali konkretni prehranski znanosti. Od nas zahteva hranila in dokler zadostimo vsaj minimalnim potrebam, lahko uspevamo na najrazličnejši prehrani.

Preberite več: Prehrana za zdravje.

Pri prehrani ni veliko “pravil”, če sploh katero, ki bi držala kar za vsakogar, v vsaki situaciji, ali za vedno.

Vendar potrebe po določenih hranilih so za človeka očitno univerzalne. Razlikujejo se le količine.

Esencialna hranila

Aminokisline (beljakovine):

  • lizin,
  • treonin,
  • triptofan,
  • levcin,
  • isolevcin,
  • valin,
  • fenilanin,
  • histidin,

Esencialne maščobe:

Vitamini:

Minerali:

Za razliko beljakovin in maščob, ogljikovi hidrati tehnično res niso t.i. esencialno hranilo, ker jih telo zmore proizvesti samo, kadar je to potrebno.

Pristaši LCHF načina prehrane (prehrana z izrazito nizkim deležem ogljikovih hidratov) pogosto uporabijo prej omenjeno dejstvo kot argument, s katerim poskušajo odpisati njihovo pomembnost.

Ta kovanec ima tudi drugo plat. Ogljikove hidrate lahko predstavimo kot tako zelo esencialne (pomembne), da smo razvili mehanizme, ki zagotavljajo njihovo stalno prisotnost v našem telesu (glukozo) neodvisno od vnosa s prehrano.

Esencialnost posameznega živila, ali makrohranila, ni nujno vezana zgolj na teoretično razporeditev, ki je postavljena na osnovi zagotavljanja minimalnih potreb. Minimalno je drugače, kot optimalno in, ko razmišljam o zdravju, bi si želel stanje bližje slednjemu, kot prvemu.

Ste za mini ekseriment?

Oblecimo belo haljo, nadenimo si rokavice ter zaščitna očala in se pretvarjajmo, da smo znanstveniki za sekundo. Objektivno, brez predsodkov in pristranskosti testirajmo vsa živila, ki smo jih vajeni jesti – od zelenjave, sadja, stročnic, kruha, sadja, mesa, rib in drugih živil. Kako mislite, bi izgledal vrstni red?

  1. Daleč pred vsemi po količini hranil bosta:
  • Meso organov (jetra),
  • zelenjava (predvsem zelena in listnata, kot sta špinača, blitva, brokoli in ohrovt).
  1. Za zmagovalcema pridejo na vrsto:
  1. Nadaljujemo s:
  • sadjem,
  • polnozrnatimi žiti (rž, oves, …) ter psevdožiti (ajda, kvinoja, amarant), …
  1. In zaključimo na dnu po pričakovanjih s predelano hrano, ki temelji na:
  • »beli« moki,
  • sladkorju,
  • rastlinskih maščobah.

Ne bodite “prehranski nacist”

Ne krivimo, ali poveličujmo posameznih živil. Ona enostavno so in med njimi lahko izbiramo “prosto po Prešernu”, vendar tako, da tekom daljše časovne premice uspemo telesu dosledno zagotavljati ključna hranila.

Ni potrebno stremeti k navidezni “popolnosti” in ves čas izbirati zgolj najbolj hranljiva živila in s takšnim početjem istovetiti kvaliteto svojega zdravja. Zdravje je več, kot le hranila. So tudi čustva, užitek, … nekoč, sem napisal, da je okusna hrana lahko komunikacijski medij med nami, od katerega se ne bi želel kar izključiti.

Tanka je meja med popolnostjo in norostjo. Ne izbrišimo je.

Zgradimo temelj na najkvalitetnejših, s hranili bogatih naravnih, nepredelanih živilih in ostanek dopolnimo s hrano, ki morda ni najboljša v teoriji, ampak zelo zabavna v praksi.

Dodatno branje:
Kako postaneš prehranski skrajnež?
– Dovolj dobro je lahko popolno.


Feelgood programi prehranskega svetovanja

Pri Dr. Feelgood smo povzeli desetletje izkušenj v najpomembnejše korake, s katerimi lahko na razumen in sprejemljiv način v vsakdanje življenje uvedete navade, ki vodijo do izpostavljenih ciljev.

  • Cilj (shujšati, na primer) in jedilnik (dieta) ne bosta dovolj.
  • Da bi dosegli rezultat bo potrebno razviti navade in določene spretnosti.
  • Slednje omogoča redna praksa, s smiselnim napredovanjem.

Ponujamo programe:

  • Hujšanje in zdravje.
  • Preoblikovanje telesa ter šport.
  • Podjetni in učinkoviti.
  • Prehrana za nosečnice.
  • Prehrana otrok.
  • Prehrana starostnikov.

Za prijave in več informacij je na voljo elektronski naslov info@feel-good.si

 

Mario Sambolec, Dr. Feelgood
www.drfeelgood.si