Včeraj sem slišal, da nam, družbi v splošnem, primanjkuje zaupanja. Hmmmm, res?

Morda že, ampak zaupajmo zaupanja vrednim, ne kar vsepovprek.

Psihologinja Onora O’Neill pravi: “More trust is not an intelligent aim in this life. Intelligently placed and intelligently refused trust is the proper aim”. Svojemu mehaniku, recimo, zaupam svoj avto katerikoli dan v tednu, zelo verjetno pa ne bi na temelju njegovih predlogov investiral svoje prihranke.

Torej, zaupanje ni primarni cilj – ta je presoja: koliko zaupanja je vreden nekdo, v določenem oziru.

Kako veš, komu zaupati (glede prehrane)?

Eni kričijo meso je umor, drugi se z maslom borijo proti krompirju, tretji bi se zgolj pasli, miksali in nič kuhali, četrti odrejajo obroke s štoparico, peti pravijo, da ne želijo biti »odvisni« od hrane, zato so zvestobo prisegli postu, šesti ločujejo živila, kot bi šlo za smeti in ne hrano, sedmi najraje sedijo na kavču, s pico v naročju in se smejijo medtem, ko berejo to in podobne objave, …

Vprašajmo se, je oseba:
1. Pristojna? Ne štromar, na primer, ki svetuje kaj smeš jesti in česa ne.
2. Iskrena? Ti ne želi nekaj prodati, brez utemeljitve, poizvedbe o moji prehrani, življenjskem slogu, ciljih, … zgolj na podlagi lepo zvenečih obljub.
3. Zanesljiva? Ne trdi, da je njegov način pravi za vselej, vsakogar, vsako situacijo in goreče zagovarja svoje stališče/prepričanje ter zavrača vsakršne pomisleke?
4. Ponižna? Prizna, da njegovo/njeno znanje ni vsemogočno, temveč ranljivo in razvijajoče. Ni »ekspert«, ki narekuje, citira in teoretizira, ampak »coach« z željo prisluhniti, poln različnih orodij, s katerimi ti lahko pomaga doseči cilj.

Preberi več v prispevku: https://goo.gl/wCKXW4

 

Mario Sambolec, dr. Feelgood
osebno trenerstvo in prehransko svetovanje #pozdravipameti
info@feel-good.si