Skrajnost. Ekstremizem. Fanatizem. Goreče zagovarjanje in vera v idejo, ki je za večino daleč od razuma.

Večkrat smo bili priča kako močno in vplivno je lahko takšno stališče. Predvsem na področjih politike ter religije je skrajnost redna tema mnogih pogovorov in menim, da prehrana ne zaostaja več mnogo, če sploh.

LCHF – škrob, marš stran.

KETO – carb free zone.

VEGAN – meso je reinkarnirani John Dillinger – državni sovražnik št. 1.

PALEO – če ni bilo na voljo vsaj deset tisoč let nazaj, tace proč.

… vstavite katero koli dieto, vsaka ima svojo »zastavo« (seznam pravil in zapovedi).

Na srečo ni še nihče razstrelil pekarne v imenu LCHF prehrane, ali javno linčal mesarja zaradi zločinov proti živini. Kljub temu je možno čutiti vedno močnejši pritisk prehranskih skrajnežev, ki potiskajo svoja radikalna, pogosto neosnovana prepričanja po grlu boljšega zdravja željnih naivnežev.

Meso ali rastline. Ogljikovi hidrati ali maščobe. Paleo ali Vegan? Menim, da so takšna vprašanja dimna zavesa, ki skriva ključ do bistva zdrave prehrane.

Preberite več:
Prehrana za zdravje ali prehrana za videz?
Kaj pa LCHF?
Je veganstvo rešitev?
Je rešitev ketogena dieta?
5 resnic o rdečem mesu.

Zakaj diete delujejo?

… lahko pojasnimo v treh točkah, ki so skupne vsem izpostavljenim in mnogim drugim skupinam.

1. Več pozornosti pri izbiri hrane.

Ko se nekdo odloči izboljšati zdravje s prehrano, avtomatsko postane bolj pozoren:

  • Po čem posega. Ne poznam diete, ki bi temeljila na uživanju predelane hrane, ali osebe, ki bi ne vedela, da steklenka Nutelle »na žlico« ni najbolj bistra izbira v želji shujšati.
  • Koliko tega izbere (količinsko). Normalna porcija skutne pite zame je vse – cel pladenj. Ko se odločim za spremembo na bolje, se morda zadovoljim že z enim kosom. Če sem tak karakter.
  • Kako pogosto si to privošči. Če si je 20 kilogramov težji Mario privoščil burek in jogurt vsak dan, odkar želi shujšati pa le trikrat na teden in preostale dni raje izbere solato, bo to vsekakor napredek proti verziji Mario light(er).

Poleg tega se verjetno vsi dobro zavedamo, da je zelenjava fajn, sadje tudi, jajca so bojda ok, po novem, kak grški jogurt ali pusta skuta bi se lahko večkrat znašla v našem hladilniku in verjetno ne bi škodilo, če mastna pleskavica večkrat postane riba. Tak tok razmišljanja prevzame krmilo nad našimi odločitvami, ko se gremo zdrave prehrane in posledično vodi v točko 2.

Preberite več:
Dieta po Feelgood občutku.
Zakaj se prenajedamo?
Prilagajanje prehrane na podlagi karakternih značilnosti.

2. Boljše počutje zaradi hranilno bogatejših živil.

Kot rečeno, ne poznam diete, ki bi temeljila na uživanju predelane hrane in to je skupno tudi vsem štirim izpostavljenim.

Naj si gre za zelenjavo, oreščke, sadje in polnovredna žita, … ali puste kose mesa, ribo in jajca. Sladki krompir ali navaden, kosmič ali avokado, …

V vseh primerih gre za pravo, minimalno predelano, hranilno bogato hrano.

Slabše počutje, pomanjkanje motivacije in koncentracije, upad libida, nespečnost, glavoboli in razdražljivost, tudi težave s hormoni in z nadzorovanjem telesne teže lahko izhajajo iz pomanjkanja nekaterih osnovnih, rečemo jim tudi esencialnih hranil.

Ko pričnemo uživati naravna živila, vnesemo s prehrano več hranil, kar posledično pozitivno vpliva na naše počutje.

Nekatere diete celo svetujejo dodati določena hranila v obliki prehranskih dopolnil, kot so vitamin D, magnezij, maščobe omega 3 idr.

Preberite več:
Katera so esencialna hranila in kje jih najdemo?
Prehranska dopolnila.
Poziv ZA hranilno vrednost.

Ko se počutimo bolje imamo več energije. Več motivacije. Med drugim tudi za gibanje in opustitev preostalih navad, ki jih v novem stanju ne cenimo več toliko (ponočevanje, popivanje, kajenje, …).

Hranilno bogata hrana + gibanje = točka 3

3. Lažji nadzor energijskega ravnovesja.

Ohranjanje normalne telesne teže je poleg izbiranja večinoma minimalno predelane hrane še ena skupna lastnosti dolgo-živečih ljudstev po svetu.

V članku Prehrana za zdravje ali prehrana za videz sem zapisal, da je prekomerna telesna teža najbolj natančen napovedovalec smrtnosti iz vseh vzrokov (vir 1, vir 2).

To v bistvu pomeni, da ni važno, ali se izogibamo cukru, ali ne, jemo kruh, ali ne, …

Če smo predebeli nismo zdravi.

Ali vsaj ne bomo zelo dolgo. Verjetno bo zdravstveno stanje aktivnega posameznika z normalno telesno težo, ki si privošči sem ter tja kakšno »pregreho« boljše, kot pretežke osebe, ki se je uspela zrediti na izključno LCHF/VEGAN/KETO ali PALEO prehrani.

Gibanje je pri tej točki nezanemarljiv dejavnik. Ste opazili, da nisem napisal trening, temveč gibanje – ohranjanje osnovnih telesnih sposobnosti, kot je hoja, vstajanje s tal (brez rok), plazenje po vseh štirih, predklon, nošenje težjih stvari, počepanje, potiskanje s prsi in nad glavo, …

Če to dosežemo z redno in naklepno vadbo, super. Z razgibanim življenjskim slogom, prav tako super. Kakor koli, sedenje na riti večino budnih ur v dnevu in dan za dnem očitno »ubija« (prinaša kopico neželenih zdravstvenih posledic).

Preberite več:
Napotki za rekreativnega fitneserja.
4 etape do Feelgood vadbe.
Intervju za revijo Jana o pomenu gibanja, ki ni trening.
Teorija energijskega ravnovesja.

Kako nekdo sploh postane zagovornik določenega prehranskega tabora (a.k.a. skrajnež)?

V menzi kjer si Bojan privošči svoje vsakodnevno kosilo, so pretekli mesec zamenjali kuharico. Naveličana Sabina je predala lasno mrežico nasmejani Anji, ki želi navdihniti meni s sezonskimi, svežimi in moderno vegetarijanskimi recepti v skladu z lastno prehransko filozofijo.

Bojan in Anja sta se dobro ujela. Vsakič prijazno pokramljata in Bojan pogosto izbira med Anjinimi dnevnimi specialitetami. Namesto dunajca in pomfrija nastopi večkrat solata z mešanimi stročnicami, močnate golaže so nadomestile zelenjavne enolončnice, kruh so postali vegi krekerčki, katere Anja pripravi iz ajde, različnih semen ter zelišč. Bojan jih pogosto vzame s seboj za malico s kosom sadja.

Bojan: »Veš, odkar me tako dobro hraniš sem shujšal že 3 kilograme.«

Anja: »Res? To je zaradi vegetarijanske prehrane.«

Bojan: »Misliš?«

Anja: »Seveda! Meso je zelo škodljivo in živalske maščobe redijo ter mašijo žile zaradi holesterola.«

Bojan: »Hm … res imam več energije. Celo v službo se po novem vozim s kolesom in mika me, da bi se vpisal na neko vadbo.« Sigurno je nekaj na tem. Posluš’, ta vikend grem sigurno na Šmarno. Greš z mano?« … jo je nato povabil in za namen tega prispevka sploh ni pomembno, kaj je Anja odvrnila, ampak recimo, da je privolila. Bo tako potešen romantični del moje duše.

Bojan je v želji napredovati še hitreje pritisnil po gasu vegetarijanstva – postal je vegan. Odstranil je preostale vire živalske prehrane, kupil ultra hud sokovnik in začel vsako jutro blendati svoj zajtrk iz polne gajbe sadja in zelenjave.

Pol leta je minilo in shujšal je preko 10 kilogramov, pretekel Ljubljanski maraton ter se naučil do Šmarne in nazaj z zaprtimi očmi. Z izjemnim rezultatom le potrjuje vero v izbiro prehrane. Veganstvo je očitno prava stvar, saj je povsem spremenilo njegovo življenje. To mu daje pogum in željo povedati vsem o svoji preobrazbi ter prepričevati v enak preskok.

»Pizda postaja nadležen s tem veganstvom«, se pogovarjajo Bojanovi kolegi v službi. »Niti na pivo ne moreš z njim, da ne bi spet težil kako meso povzroča raka, zaradi holesterola nam bo razneslo srce, veganstvo je najboljše za vse in bo rešilo svet … Si videl, kako je popenil zadnjič, ko smo šli v Larsa? Misl’m, čist je šou u kurac.«

Preberite več:
O povezavah med prehrano in rakom.
O maščobah v prehrani.
O nasičenih maščobah in holesterolu.

Kiksnemo ker …?

X drži, ker drži Y in Y je prav, ker je prav X. Skratka, X drži, ker je prav X. Takšnemu sklepanju se po latinsko se reče circulus in probando, po angleško circular reasoning in po naše krožna logika.

Preberite več: Psevdoznanost.

Gre za način razmišljanja, kjer se namenimo zaključiti s tistim, s čimer smo začeli. Na primer:

  • Zagovornik LCHF diete je mnenja, da so ogljikovi hidrati »škodljivi«, zato bo izbiral takšne podatke in vlekel zaključke, ki njegovo predpostavko potrjujejo, ne zavračajo.
  • Bojan se veganstvom do sedaj že identificira. Če izgubi svoje prepričanje, izgubi del sebe, zato se bo naučil tistih argumentov, ki njegovo mnenje zagovarjajo, ne postavljajo pod vprašaj.

Ključni moment je Anja in nauk zgodbe, da so za vse krive ženske 😉

Šala. Če se za hip vrnemo na prvi del članka, v katerem je v treh točkah predstavljeno bistvo zdrave prehrane in ključ po katerem deluje večina diet, bo verjetno lažje prepoznati skrajnosti in omejitve selektivnega razmišljanja.

Ko se odločimo sprejeti zastavo določene diete in prisežemo spoštovati njene zakonitosti, kakršne koli že, (pre)stopimo na pot sprememb. Včasih so te pozitivne. Posebej, če prihajamo iz standardne ko-ga-jebe kuhinje, polne predelane, manjvredne, po naključju in okusu izbrane »kvazihrane«.

Skratka:

  • Pogosto štartamo iz (hranilnega) manjka in kaloričnega presežka. »Debeli« in »bolni« smo, ker jemo preveč kalorično bogate vendar hranilno revne hrane.
  • Na dieti postanemo bolj pozorni na svoje izbire, vključimo več naravne, manj predelane hrane in s tem odpravimo pomanjkanja določenih vitaminov, mineralov, omega 3 maščob ter fitohranil.
  • Zato se počutimo bolje. Povrne se motivacija, izboljša koncentracija, postanemo bolj aktivni, … tako lažje uravnavamo energijsko ravnovesje in shujšamo.
  • Rezultat pripišemo dieti. Sigurno so ogljikovi hidrati. Ne, meso je tisto. Ni, inzulin je ključ. Ne nori, najbolj so zaslužni super presni smutiji. Kje pa, samo po šesti prenehaj jesti in bo problem rešen, …
  • Zanemarimo vse ostale spremembe, ki so se zgodile sočasno, prej in potem, nastavimo mikrofon na max in začnemo blesavo tuliti o svojih zaključkih vsem, ki želijo prisluhniti, ali jih prav malo briga.

Za finale ukradem ta mikrofon in ponovim refren članka:

Zdravi ste, ker …

  • Jeste večinoma minimalno predelano, naravno, hranilno bogato hrano, ste aktivni in ohranjate energijsko ravnovesje (niste debeli).

… in ne zaradi:

  • Mesa, ogljikovih hidratov, “čarobnega” stanja prehranske ketoze, eksotičnih rožic, ure 18.00, posta (izpuščanja zajtrka), nepotrebnega izogibanja glutena in laktoze, posebnih sposobnosti visoko tehnološkega, metalnega zobovja z 1200 vati »ugrizov« na sekundo (seveda mislim na blender), … to so le dimne zavese, ki zakrivajo bistvo, se spomnite?

Preberite več:
Skupne lastnosti uspešnih diet.
Kako manevrirati med resnicami in lažmi pri prehrani?

 


Feelgood programi prehranskega svetovanja

Pri Dr. Feelgood smo povzeli desetletje izkušenj v najpomembnejše korake, s katerimi lahko na razumen in sprejemljiv način v vsakdanje življenje uvedete navade, ki vodijo do izpostavljenih ciljev.

  • Cilj (shujšati, na primer) in jedilnik (dieta) ne bosta dovolj.
  • Da bi dosegli rezultat bo potrebno razviti navade in določene spretnosti.
  • Slednje omogoča redna praksa, s smiselnim napredovanjem.

Ponujamo programe:

  • Hujšanje in zdravje.
  • Preoblikovanje telesa ter šport.
  • Podjetni in učinkoviti.
  • Prehrana za nosečnice.
  • Prehrana otrok.
  • Prehrana starostnikov.

Za prijave in več informacij je na voljo elektronski naslov info@feel-good.si

 

Mario Sambolec, dr. Feelgood
www.drfeelgood.si