Kako jesti, da izgubimo čez zimo nabrane odvečne kilograme?

Hujšanje na hitro je brez veze, pravijo. Nevzdržno in ekstremno. Ne obnese se. Raje počasi in postopoma.

Res je. Slednje je zelo verjetno boljši pristop za večino ljudi, ampak ne za vse. Preberite več: Kdaj hujšati hitro in kdaj počasi?

Nikoli ni nič za vse, primerno v vsaki situaciji in za vedno. To ste me že slišali reči, ne? Je stavek postal že svojevrsten citat.

Včasih in za določene ljudi se obnese bolje na brzino in horuk. Ostanejo tako bolj motivirani in predani cilju.

Kdo so ti »čudaki«?
Osebe, ki ne marajo pretirane rutine. Pogosto iščejo novosti in jih rado odnese v eno ali drugo skrajnost. Okličejo se kot gurmani življenja in pogosto se jim zgodi, da po poti naberejo kar nekaj odvečnih kilogramov. Ne marajo biti vezani na samo eno možnost ali “žrtev sistema”. Tudi prehranskega ne.

Bližnjice in slepe ulice niso eno in isto.

Nekateri napotki so res brez veze in prej ali slej privedejo do ponovnega kopičenja kilogramov. Drugi so lahko koristni – postopno vplivajo na preoblikovanje posameznikovih navad in posledično pomagajo ohraniti dosežen rezultat. Poglejte 6 takšnih primerov:

6 praktičnih in uporabnih »trikov«

1. Voda, vlaknine in beljakovine.

Pri oblikovanju lastne prehrane se zdi ključno čim pogosteje vključevati živila, za katera vemo, da nas najbolj nasitijo.

Občutek sitosti je zelo verjetno eden najpomembnejših dejavnikov pri dolgoročnem uravnavanju telesne teže in hujšanju.Najmanj nasitijo predelana živila, s “čarobno” kombinacijo ogljikovih hidratov ter maščob, ki obide naše senzorje sitosti in se jih je precej zlahka prenajesti: pomislite na krofe, čokolade, Nutelli podobne namaze, sadne jogurte, maslene rogljičke, ipd.

Tudi med naravno, manj predelano hrano lahko najdemo takšne primere: oreščki, masla, arašidovo malso, razna olja, semena, suho sadje, marmelade, žitne kaše, kruh ter sadni smutiji, … vse tipični primeri, ki večino ne nasitijo glede na izjemno visoko kalorično vrednost.

Najbolj nasiti:

  • Večina (nepredelanega) sadja in zelenjave, stročnice (leča, čičerika, fižol, grah, …) ter gomolji (krompir, pesa, zelena, koleraba, buča, …) in ovseni kosmiči.
  • Jajca, ribe, meso, mlečni izdelki iz posnetega mleka in beljakovine v prahu.
  • Tudi pol litra vode 15 minut pred obrokom se pogosto izkaže, kot presenetljivo uporaben »gasilec« razplamtelega apetita.

2. Gibajte se.

Prehodite vsaj 6000 korakov dnevno in opravite 2 treninga za moč tedensko.

Moč je danes ravno dovolj izpostavljena, da ji prikimamo, ko nas kdo vpraša o njenem pomenu za splošno zdravje, vendar ne dovolj privlačna, da bi ji namenili vidnejšo vlogo v razporedu časa. Škoda, res škoda, kajti prav moč se zdi po vsej verjetnosti najpomembnejša sposobnost našega telesa.

Moč v svojem bistvu predstavlja osnovno komponento celostnega zdravja in je zelo koristno orodje za nekoga, ki si želi izgubiti odvečno težo ali preprečiti njeno kopičenje.

Potem je tu gibanje, ki ni neposredno povezano z vadbo. Rečemo mu tudi pasivno gibanje. Sem spada hoja, na primer. Koraki, ki jih opravimo dnevno.

• Če je teh manj kot 3000, spadamo med neaktivno populacijo in si s tem lastimo najvišjo stopnjo tveganja za kup zdravstvenih težav.
• Vse tja do 6000 korakov pomeni srednjo stopnjo aktivnosti.
• Od 6000 do 10000 korakov dnevno in več je v literaturi povezano z nižjo telesno težo, manj odvečne maščobe in vsesplošno boljšim zdravjem.

Preberite več: Vadba ali gibanje – kaj je bolj pomembno pri hujšanju?

3. Sindrom lačnih oči.

Tu logika ni pretirano zapletena. Na večji krožnik spravimo več hrane in od malega smo naučeni, da ne smemo od mize dokler ne pospravimo, kar smo si naložili.
Pomislite na obroke v samopostrežnih restavracijah ali za švedsko mizo.

Temu rečem sindrom lačnih oči, ki ga je načeloma možno odpraviti z izbiro manjšega krožnika in svojemu cilju primernih porcij.

4. Zaspani možgani so lačni možgani.

Pomanjkanje spanca oslabi delovanje področij možganov, ki so zadolžena za uravnavanje apetita in hkrati okrepi delovanje področij, ki spodbujajo iskanje hrane. Za polno mero se v nenaspanem stanju okrepi tudi odziv možganov na energijsko bogato in t.i hiperpalatabilno oz. pretirano okusno hrano.

Zaspani smo lačni predvsem mešanice maščob in sladkorja, ter slane in začinjene hrane, ki nas takrat privlači bolj, kot sicer.

Po noči pomanjkljivega si ne želimo zgolj več hrane na splošno, tudi težje se upremo sladkim in slanim prigrizkom, ter hitri hrani. Skratka, dober spanec je nezamenljivega pomena in močno vpliva na najrazličnejše vidike našega zdravja, zato: Pojdite spat, ko prva številka na uri še vztraja pri 22.

Preberite več: Feelgood trojček za trdno zdravje, izvrstno počutje in dobro formo

5. Pravilo 15 minut.

Ne glede kaj jeste, naj traja 15 minut.

Če zaključite prej, le obsedite in namenite preostanek časa sebi. “Odmeditirajte” malo tjavendan. Vam je bilo dovolj, ali ne. Bi drugič izbrali kaj drugega, itd. Verjetno ste slišali, da traja nekaj časa, preden sitost zaznamo. Preden prispe »signal« iz črevesja v možgane, da smo jedli. To je res in potrebno je vsaj 15 minut, če ne več.

Preberite več: Kultura hranjenja?

6. Ne se basat.

Jej dokler niste siti, ne nabiti.

Konfucij je rekel: Hari hachi bu, Japonci na Okinavi so to zapoved velikega učitelja vzeli zelo resno in postali ljudstvo z najdaljšo življenjsko dobo na svetu. Naključje? Hari hachi bu, pomeni: jej, dokler nisi 80 odstotno sit in se navezuje na še en znan japonski pregovor: »eight parts of a full stomach sustain the man; the other two sustain the doctor«, oziroma, osem desetin hrane v želodcu »hrani« človeka, preostali dve, zdravnika.

Preberite več: Dieta po Feelgood občutku.

Mario Sambolec, dr. Feelgood.
http://www.drfeelgood.si

Objavil | 2018-03-09T10:39:34+00:00 9, marec 2018|