Nisem foter, vendar si vseeno drznim napisati nekaj za starše. Ne mi zamerit. Lahko mi ponudite šanso in morda se komu celo obrestuje.

Saj veste, da ne moreš doživeti prav vsake izkušnje (razen, če si Tim Ferris, očitno). Ne moreš biti strokovnjak na vseh področjih. Veš pa lahko sigurno nekaj, imaš svoje mnenje, svojo perspektivo, ki možno, da je povsem zgrešena, ali ravno prav »upičena«, da pri dejanskih starših – v tem primeru pravih strokovnjakih za (svoje) otroke – sproži »žarnica« moment. Le pomislite na Dr. Housa in njegovo belo tablo – iz vseh možnih neumnosti se je na koncu razvila točna diagnoza.

Izvolite mojo »neumnost«, vi pa poskusite iz nje sestaviti uporaben nasvet.

Nazaj v Fužine geto

Spomnim se svojega otroštva, z veseljem in s skominami. Na meni se je lomilo šibe, pokale so palice in mislim, da imam tam zadaj nekje, na začelju svoje »tintare«, še vedno odtis sestrinega »šamara« iz šestega razreda osnovne šole.

Veste kaj, tega se danes spominjam z nasmehom, ne glede kako čudno zveni. Skomine mi povzročajo misli na vse šale in zbadljivke, ki so padale na moj račun zaradi prekomerne telesne teže in postave, ki je bila najbolj podobna tistemu okroglemu liku iz risanke A-je-to.

Med bolj srečnimi sem bil. Resda sem se širil, kot bi bil iz kvašenega testa, vendar sem dosegel tudi višino, ki je zamaskirala moj zdravstveni problem. Košarka je zamaskirala preostalo. Dodatna poraba kalorij zaradi treninga mi je še dalje omogočala kariero sladkosneda, zaradi uspehov na področju športa pa sem dobil priznanje semi-priljubljenega med vrstniki.

health-junk-food-400

Tako je šlo … kar lep čas … dokler se ni ustavilo. Poškodbe od povsod in povsod – na sklepih, črevesju, oče bi rekel tudi »v glavi«. Pa ne »valda«, da so vse Orangine, ledeni čaji in vode z okusi, lučke, Ježki in Planice, lepinje z Viki kremo, toasti s Poli salamo in majoneza z vsem, kamor lahko majonezo namažeš, končno pustile posledice?

S točke na kateri stojim danes, z umetnim gležnjem in oporo dvajsetih tablet na dan za prebavo, je že videti tako.

Krivim očeta in mater?

Niti pod razno! Ne moreš kamenjati nekoga zaradi neznanja. Takrat je bilo drugače. Ni se govorilo o »zdravi« hrani. Bila je pač hrana in za finančno situacijo pri nas doma je bilo takrat zelo važno, da je bila ta poceni, ter »v akciji«. Cuker in svinjina je pač vedno v akciji. Še danes.

Kaj bi storil drugače? Kaj bom dovolil jesti svojemu otroku?

Razmišljam … otroci hočejo jesti junk. Tega ne bom spremenil s tisoč željami ali solzami. Zavarovati pred vsem hudim ga tudi ne morem. Ne smem, pravzaprav, da ne odraste v modernega, opravilno, družbeno in čustveno nesposobnega invalida. Na drugi strani tudi ne želim, da v zrelih letih hodi naokoli s kahlico zaradi kronične driske, ali se preživlja pod sponzorstvom restavracij s hitro prehrano.

why kids

A veste kaj genialnega je naredila moja mama?

Skuhala je boranjo in rekla, da dobim palačinko za vsak krožnik, ki ga pojem pri kosilu. Kot večina otrok sem seveda jokal, stokal, za zaprtimi vrati svoje sobe celo preklinjal. Naposled, ko se je bližal čas za trening in sem postajal vedno bolj lačen, veste kako je zadišala tista boranja? Mmmmm … najboljša vseh časov! Pojedel sem vse, kar je ostalo in nisem rabil niti palačink povrh.

To je lekcija. Brez izmišljevanja. Sine, imaš zajtrk, kosilo in večerjo. To je danes na meniju. Lahko izbiraš med kuhanim zeljem, pasuljem, ali joto in tu se pregovarjanje zaključi. Če ne želiš jesti, ni treba – pojdi in opravi domačo nalogo ali, če si jo že, ven na igrišče metat na koš. Ni malice čez 5 minut in vsakih 5 minut, joj, da moj otrok slučajno ne bo lačen. Ni tega. Red je (bil) red.

A veste kaj genialnega naredi moja mini seka Suzana?

Svojemu otroku ponudi na izbiro, ali junk, za katerega prosi (nek cenen, nekvaliteten sladoled, na primer) ali 1 euro. Moj nečak, bodoči »biznismen«, se na koncu presenetljivo pogosto odloči podjetno in prihranke nameni za igrače, ali druge želje. Bistro, ni kaj. Ter brez prerekanja in slabe volje.

V prispevku Lakota naša nevsakdanja, preberite še kaj o tem meni Vesna.

Kaj genialnega bom storil jaz?

A naj ga dam na gluten-free, dairy-free, vegetarijansko, presno, wtf prehrano? Ni šans. Želim se ne ukvarjati toliko s tem kaj, kolikor z vprašanjem kako bo jedlo, to moje kilavo dete. Kakšen odnos do hrane mu lahko vcepim.

Pomembno se mi zdi razumeti, da je hrana zelo povezana s čustvi. Z doživljaji. Sam sem nažiranje povezoval s prepiri doma, »čokopofs« v mleku s tekmami NBA končnice, ki sem jih spremljal sredi noči in karkoli sladkega se je našlo v shrambi, ko so bili na sporedu Prijatelji.

Saj nisem bil lačen v tistih trenutkih. Ampak, asociacija za stisko je bila hrana in za televizijo prav tako. Opažam, da je danes pri otrocih podobna povezava z dolgčasom. Pomanjkanje animacije in obilje – “ima se, može se”. Nikoli lačen, nikoli sit in vsepovsod je hrana. Ali vsaj poceni izgovor za hrano v obliki neke industrijske izmišljotine.

Mario, vključi razum.

Vodi z vzgledom, doma ustvari sproščeno, vendar do hrane spoštljivo okolje in dovoli babi pripraviti tiste palačinke za malega Maria, ali malo kakor-koli-bo-ženi-že-ime.

ukljuci_znanje

Tega se bodo radi spominjali. Izkušenj, kjer je poleg ljubezen, radost in iskreno veselje. V tistem zavitku, rogljiču, oziroma sladoledu, ki ga otrok izbere v naključnem kafiču, trgovini, ali doma, ko ne ve kaj bi sam s sabo, pa ne vidim drugega kot brezvezno mašilo. In skomine, nekaj let v prihodnost.

Kako jedo vaši otroci?

Razumejo hrano kot »dobro« in »slabo«. Je okoli nje konstantno prerekanje? Jedo sami, izolirani, pod vplivom zunanjih dejavnikov, ali v krogu družine?

Odgovori na ta vprašanja utegnejo biti za celostno zdravje otroka vsaj tako pomembni, kot katera živila mu dosledno serviramo na krožnik.

Imate težave najti zdravo ravnovesje pri prehrani doma? Kaj so lahko izjeme in kdaj, kako poskrbeti za vsa pomembna hranila na eni in ne dovoliti razrast nezdravih navad na drugi strani? Tukaj smo. Vprašajte in damo odgovor. Še bolje, kontaktirajte nas in dogovorili se bomo za posvet 🙂

dete

Mario Sambolec, dr. Feelgood
info@feel-good.si