Kaj pa mleko?

“Mleko je za teličke in človek je edina žival, ki pije mleko druge vrste”.

Ko naslednjič slišim nekoga uporabiti ta vic, kot razlog proti mleku, pričakujte to faco:

wtf

Na prvo žogo logičen argument, ki se uči na sprejmcih v vegi šolo, ampak, kot mnogo podobnih, tudi tega svetujem vzeti z (veliko) rezervo. Vsaj tri vrste divjih mačk, galebi in druge ptice redno “kradejo” mleko tjulnom, v tem primeru, kar se mi zdi potrdilo oportunizma, kot načina preživetja in napredovanja vrst v naravi.

Po domače: če je na voljo in mi koristi, vzamem! Racionaliziranje in flozofiranje sta luksuza modernega časa.

Imamo polno rit vsega, nikoli nismo (zares) lačni – hrana, takšna, ali drugačna, je vseprisotna, zato imamo možnost biti pametni. Izmišljujemo si lahko, ker si naši predniki niso (mogli).

Ne poznam avtohtonega, tradicionalnega ljudstva, ki se je zanašalo na naravne dobrine danega okolja, da bi se zavestno odrekalo čemurkoli, pravzaprav. Sadju zaradi fruktoze, gomoljem zaradi ogljikovih hidratov, mesu, ker bodo šli v pekel, … ali mleku, ker niso tele.

Razbiranje med informacijami o mleku je danes kar težavna naloga, ki ne vključuje le prehrane, temveč področja kmetijstva, ekonomije in politike. Mnenja so pogosto nasprotujoča – odvisno od tega v kateri kot se postavimo. Obljubim, da se v nadaljevanju potrudim postaviti kar lepo na sredino in poskusim na čim bolj neposreden način povzeti bistvo, kot ga vidim v tem trenutku:

Kravje mleko je čudovita hrana, če si tele in po zaključkih znanosti sodeč je lahko dobra hrana tudi za človeka – kjerkoli v epidemiologiji se mleko pojavi, so učinki na zdravje ljudi večinoma pozitivni (vir).

Pravi Joe Rogan, ne jaz :)Pravi Joe Rogan, ne jaz 🙂

Obisk moderne tovarniške kmetije

(Besedo tovarniške uporabljam z namenom ločiti tako kmetijo od izumirajoče, še vedno nerazvednotene različice z občutkom za naravo in živali.)

… kjer krave služijo kot proizvodni stroji za predelavo koruze in žita (glavna vira prehrane) v mleko in meso v kar najkrajšem času. Glede na to, da je naravna hrana krav sicer trava, lahko posledično biološko absurdnost enačim s poskusom ohranjanja leva pri življenju na dieti s čokoladnimi piškoti. Pojav, nesmiselnost in končne posledice takšne anomalije dobro opiše Michael Polan v knjigi The Omnivore’s Dilemma, »… živali, ki so skozi proces naravne selekcije prevzele travo, kot primarno hrano za življenje in razvoj, so sedaj prisiljene na ponovno adaptacijo zaradi nas – na precejšen račun dobrega zdravja in zdravja zemlje, okolice ter ultimativno tudi zdravja njihovih jedcev – da poskušajo uspevati na koruzi iz osamljenega razloga: ker so to pač najcenejše kalorije daleč naokoli!«

S koruzo nasičena prehrana povzroči govedu težave, milo rečeno, v obliki oslabljenega imunskega sistema, kar pušča žival izpostavljeno ter nezaščiteno pred okužbami. “Govedo pod takšno oskrbo redko doživi več kot 150 dni. Med 15 in 30 odstotkov živali pa naj bi ob zakolu razkrilo celo ognojke v jetrih”, pravi Polan.

Poleg tega so molzni urniki navadno tako natrpani, da ni prav nič nenavadno, če moderna krava mlekarica proizvede velikokrat večje količine mleka, kot bi jih v naravnih okoliščinah. Dodajanje rastnega hormona ter ekstenzivna molža povzročajo boleča, težka, vneta vimena, zato se krave zdravi z antibiotiki. Ali se vsa ta kemija naposled pozna v mleku in mesu, je še vedno vprašanje in, če se, kakšne so posledice. Študija, objavljena v dnevniku ameriške akademije za dermatologijo, ki je februarja 2005 prikazala nesporno pozitivno povezavo med pitjem mleka in pojavom kožnih bolezni (akne). Raziskovalci so zaključili, da je prisotnost hormonov in »bioaktivnih molekul« v mleku “industrijskih” krav možna razlaga za ta pojav.

cow-combo-final
Stanje pri nas

Brez strahu, če se mleko nahaja v ponudbi naših trgovin je po vsej verjetnosti »varno« živilo (to zagotavlja zdravstveni inšpektorat). Kaj pa »varno« točno pomeni, nimam pojma.

Če po kriteriju na seznam varnih spadajo tudi vsi bomboni, gazirane pijače, delikatesne salame, čipsi in poln voziček pekovskih izmišljotin, se pod ta seznam težko podpišem. Ok, se strinjamo, da kakšna “neumnost” sem-ter-tja že ne škodi, ampak vemo, da v večini primerov ni tako. Prej obratno. Le poglejte malo naokoli v nakupovalne košare naslednjič, ko čakate v vrsti; 5 vrečk predelanega sranja na vsako jajce ali kos zelenjave.

Če komu zadošča garancija, da se ne bo zastrupil s paketkom čokoladnega mleka – super. Mnogim ne. Mnogim ne zadostuje zgolj en paketek. In kaj to pomeni za zdravje na dolgi rok? V prvi vrsti odvisno od celotne prehrane:

Če je naša prehrana v večini sestavljena iz naravnih, minimalno predelanih živil, potem tudi deci, ali dva, najbolj industrijskega mleka zdravju zelo verjetno ne odvzame prav ničesar.

Govorim, seveda, o zdravih posameznikih, vendar tudi pri mlečnih izdelkih je zmernost prej iluzija: sadni jogurt poleg (sirove) štručke, v malo mleka potopimo “čokoladn’čke”, napihnjenčke, ali drugačne “cukraste” izpeljanke mislijev za zajtrk, pa “curnemo” deci priročno pakirane smetane, ki je namensko “za kavo”, kos plastičnega sira v Franc’l sendviču iz avtomata, … skratka: pasterizirani, temeljito predelani mlečni izdelki, ki krave še prepoznali ne bi več, vsepovsod in dan na dan.

Hipotetična kmetija, ki sem jo predstavil v prejšnjem podnaslovu v večjih ekstremih ne odraža dejanskega stanja na naših tleh, temveč je plod višje industrializiranih obratov masovne produkcije, prisotnih predvsem »čez lužo«, ki pa pod vplivom globalizacije in velike potrošnje prodirajo vedno bližje.

Z upoštevanjem tega bi bilo krivično ne izpostaviti večvrednosti pristnega, domačega mleka, ki ga je moč pridobiti na uveljavljenih slovenskih kmetijah s poreklom biotskega kmetovanja.

Za slovenske mlekarje verjamem, da svoje živali vestno ohranjajo dobrega zdravja, mleko pa obvarujejo pred nepotrebno predelavo in uničujočim koktejlom aditivov.

Predvidevam, da bi končni izdelki zaradi tega morali biti višje kvalitete v primerjavi z večino uvožene konkurence. Je pa res, da je ravno ta uvožena konkurenca opazno cenejša, zaradi česar predstavlja veliko večino ponudbe naših trgovin.

Zanemarjanje samooskrbe (poceni uvoz), omenjena kontaminacija mleka (večji mlekarski obrati) in glavna obdelovalna postopka (homogenizacija, pasterizacija) so skupaj lastnoročno preluknjali integriteto mlečne industrije do podobe švicarskega sira.

Tudi mlekomati postajajo vedno bolj priljubljen in dostopen vir surovega mleka, a tudi ne brez spremljajočih težav. Na zvezi potrošnikov (ZPS) so zaključili s testiranjem kvalitete mleka 22 mlekomatov po državi in ugotovili precejšnje neskladje pri rezultatih.

Dobra novica je, da je bilo kar nekaj kmetij ocenjenih zelo dobro, na žalost pa so pri treh vzorcih odkrili prisotnost Listerie – nemarna bakterija, ki lahko največjo škodo povzroči nosečnicam, otrokom in posameznikom s slabšo odpornostjo. Ne pozabimo, da Listeria ni omejena le na mlečne izdelke, temveč je lahko v enaki meri prisotna pri svežem sadju in zelenjavi.

Majhni otroci, nosečnice in ljudje z določenimi zdravstvenimi težavami so lahko izjema, kar se uživanja surovega mleka tiče. Segrevanje mleka na višjo temperaturo (pasterizacija) sicer res »uniči« nekatere vitalne sestavne elemente mleka (encimi, »krhki« beljakovinski fragmenti, nekateri vitamini in minerali), a prav tako onesposobi naravno (in nenaravno) prisotne bakterije, ki so lahko za omenjene skupine ljudi nevarne. S tega vidika – varnosti – je segrevanje mleka pred uporabo na okvirnih 78°C (prekuhavanje) morebiti celo upravičeno in odtehta izgubo nekaterih hranil.

Vsem strahovom in potencialnim težavam se lahko spretno izognemo na enostaven in/ali človeški način: enostavno je mleko pač prekuhati, človeško pa bi bilo spoznati lokalnega kmeta od katerega kupujemo in z njim vzpostaviti odnos, vzajemno zaupanje – rokujmo se s tistim, ki nas hrani!

A kdo ima danes še čas za takšne norosti …

S kanglico po surovo mleko na bližnjo kmetijo 🙂


Feelgood programi prehranskega svetovanja

Pri Dr. Feelgood smo povzeli desetletje izkušenj v najpomembnejše korake, s katerimi lahko na razumen in sprejemljiv način v vsakdanje življenje uvedete navade, ki vodijo do izpostavljenih ciljev.

  • Cilj (shujšati, na primer) in jedilnik (dieta) ne bosta dovolj.
  • Da bi dosegli rezultat bo potrebno razviti navade in določene spretnosti.
  • Slednje omogoča redna praksa, s smiselnim napredovanjem.

 

Ponujamo programe:

  • Hujšanje in zdravje.
  • Preoblikovanje telesa ter šport.
  • Podjetni in učinkoviti.
  • Prehrana za nosečnice.
  • Prehrana otrok.
  • Prehrana starostnikov.

Za prijave in več informacij je na voljo elektronski naslov info@feel-good.si

 

Mario Sambolec, Dr. Feelgood
www.drfeelgood.si

Objavil | 2018-09-28T11:06:26+00:00 10, oktober 2016|