Mleko je za teličke in človek je edina žival, ki pije mleko druge vrste. Res?

Ko naslednjič slišim nekoga uporabiti ta vic kot razlog proti mleku, pričakujte to faco:

wtf

Na prvo žogo logičen argument, ki se uči na sprejmcih v vegi šolo, ampak, kot mnogo podobnih, tudi tega svetujem vzeti z (veliko) rezervo. Vsaj tri vrste divjih mačk, galebi in druge ptice redno “kradejo” mleko tjulnom, kar se mi zdi potrdilo oportunizma, kot načina preživetja in napredovanja vrst v naravi (vir).

Po domače: če je na voljo in mi koristi, vzamem! Filozofiranje v poplavi prehranskih izbir je naš luksuz v modernem času. Imamo polno rit vsega, nikoli nismo (zares) lačni – hrana, takšna, ali drugačna – je vseprisotna, zato imamo možnost biti pametni. Izmišljujemo si lahko, ker si naši predniki niso (mogli).

Razbiranje med informacijami o mleku je danes kar težavna naloga, ki ne vključuje le prehrane, temveč področja kmetijstva, ekonomije in politike. Mnenja so pogosto nasprotujoča – odvisno od tega v kateri kot se postavimo. Obljubim, da se v nadaljevanju potrudim postaviti kar lepo na sredino #pozdravipameti – med znanost in prakso – in poskusim na čim bolj neposreden način povzeti bistvo, kot ga vidim v tem trenutku:

Kravje mleko je čudovita hrana, če si tele in upoštevajoč zaključke večine znanstvenih raziskav so lahko mleko in mlečni izdelki koristna skupina živil tudi za človeka (vir).

Pravi Joe Rogan, ne jaz :)Pravi Joe Rogan, ne jaz 🙂

Etični sklic

V večjih industrijskih obratih krave služijo kot proizvodni stroji za predelavo koruze in žita (glavna vira prehrane namesto trave) v mleko po najkrajšem možne postopku. Potencialne posledice takšne anomalije opisuje Michael Polan v knjigi The Omnivore’s Dilemma, »… živali, ki so skozi proces naravne selekcije prevzele travo, kot primarno hrano za življenje in razvoj, so sedaj prisiljene na ponovno adaptacijo zaradi nas. Poskušajo uspevati na koruzi iz osamljenega razloga: ker so to pač najcenejše kalorije daleč naokoli na precejšen račun dobrega zdravja in zdravja zemlje, okolice ter ultimativno tudi zdravja njihovih jedcev«

Poleg tega so molzni urniki navadno tako natrpani, da ni prav nič nenavadno, če moderna krava mlekarica proizvede mnogokrat večje količine mleka, kot bi jih v naravnih okoliščinah. Ekstenzivna molža ni brez posledic za zdravje krav, ki se ohranja tudi s pomočjo farmakoloških pomagal. Ali se to naposled pozna v mleku in kako vpliva na nas, je še vedno vprašanje. Študija, ko je objavljena v zborniku ameriške akademije za dermatologijo, je februarja 2005 prikazala povezavo med pitjem mleka in pojavom aken pri mladostnikih. Raziskovalci so zaključili, da je prisotnost hormonov in »bioaktivnih molekul« v mleku “industrijskih” krav možna razlaga za ta pojav pri nekaterih posameznikih.

Kaj pa surovo mleko?

Mlekomati so razmeroma priljubljen in dostopen vir surovega mleka, a niso brez spremljajočih težav. Na zvezi potrošnikov (ZPS) so pred časom zaključili s testiranjem kvalitete mleka 22 mlekomatov po državi in ugotovili precejšnje neskladje pri rezultatih. Dobra novica je, da je bilo kar nekaj kmetij ocenjenih zelo dobro, na žalost pa so pri treh vzorcih odkrili prisotnost Listerie – nemarna bakterija, ki lahko največjo škodo povzroči nosečnicam, otrokom in posameznikom s slabšo odpornostjo. Ne pozabimo, da Listeria ni omejena le na mlečne izdelke, temveč je lahko v enaki meri prisotna pri svežem sadju in zelenjavi.

Surovo mleko ni priporočljivo in je lahko nevarno za majhne otroke, nosečnice, osebe z netoleranco na laktozo in tiste z določenimi zdravstvenimi težavami (ter posledično slabšim delovanjem imunskega sistema) .

Večina raziskav kaže, da pasterizacija in homogenizacija nimata bistvenega vpliva na prisotnost hranil v mleku in surovo (nepasterizirano) mleko lahko povzroči osebam, ki tožijo o laktozni netoleranci, celo več negativnih simptomov kot navadno (pasterizirano) mleko (vir).

Bistveno je razumeti, da bo nasvet o primernosti uživanja mleka ter mlečnih izdelkov (viri, količine, …) v prvi vrsti odvisen od potreb, ciljev, okusa, zdravstvenega stanja in drugih vidikov (etični, finančni, idr.) posameznika, ki mu svetujemo.

S kanglico po mleko na bližnjo kmetijo 🙂


Feelgood programi prehranskega svetovanja

Pri Feelgood smo povzeli desetletje izkušenj v najpomembnejše korake, s katerimi lahko na razumen in sprejemljiv način v vsakdanje življenje uvedete navade, ki vodijo do izpostavljenih ciljev.

  • Cilj (shujšati, na primer) in jedilnik (dieta) ne bosta dovolj.
  • Da bi dosegli rezultat bo potrebno razviti navade in določene spretnosti.
  • Slednje omogoča redna praksa, s smiselnim napredovanjem.

 

Ponujamo programe:

  • Hujšanje in zdravje.
  • Preoblikovanje telesa ter šport.
  • Podjetni in učinkoviti.
  • Prehrana za nosečnice.
  • Prehrana otrok.
  • Prehrana starostnikov.

Za prijave in več informacij je na voljo elektronski naslov info@feel-good.si

 

Mario Sambolec,
trener in nutricionist PN1, MNU, ACA,
vodja prehrane pri FZS
www.feel-good.si
mario@feel-good.si