Od kod ta preobrat? Včasih so bili vzorčni jedilniki osnova vsake diete, tudi priporočil osebnih trenerjev in prehranskih svetovalcev, danes pa se iz njih, grobo rečeno, delamo norca – ponižujemo in odklanjamo jih, kot manjvredne, celo svarimo pred njimi, kot bi bili nekako “škodljivi”.

Resno, zakaj ne pišemo (več) jedilnikov?

Od kod ta preobrat?

Spomnim se, kako je bilo včasih, še slabo desetletje nazaj, ko sem bil še »pionir« v svetu prehrane. Opazoval sem trenerje pri delu s strankami in uvodni sestanki so potekali po precej podobni šabloni: najprej te izmerim s katero od vesoljskih naprav tipa Futrex, ali Tanita, potem te vprašam, kaj hočeš in na koncu na list papirja napišem kaj moraš – kako jesti – skratka, jedilnik.

4-6 obrokov na dan, v vsakem precej standardiziran nabor živil: piščančje prsi, riž, brokoli, tuna, vaflji, beljaki, ovseni kosmiči, pusta skuta, … dietna hrana, povzeto z nadpomenko.

Ko bolje pomislim, me to niti ne moti najbolj. Vsaj ne toliko, kot nateg v komunikaciji, ki se je skrival pod opisom “individualno” svetovanje. Če razumemo pod individualno to, da sedita trener in stranka 1:1 je to že res, nabor priporočil pa je bil slabo, če sploh prilagojen posamezniku – njegovemu cilju morda že v toliko, da je bilo jasno: če želiš shujšati, jej manj in bolj pusto, če se želiš nabildati, pa dodaj šejk po treningu in navali na hrano, kot mutav na brašno. Življenjski slog, navade, okus, … vsi ti parametri so ostali zanemarjeni.

Preberite več: Kaj individualni pristop sploh pomeni?

drfeelgood_jedilnik2
Danes znamo drugače
.

Spremljam objave kolegov, ki poudarjajo prav to – individualno prilagoditev, učenje sistemov, vsakršno možno čira-čaranje, le bog-ne-daj, jedilnika pa ne.

Sprašujem se zakaj? Smo šli spet iz ene skrajnosti v drugo?

Če se strinjamo, da za vse enak jedilnik, mislim na enak nabor živil, v podobnih količinah, ob podobnih urah, ni bilo najbolj uporabno priporočilo, ali to hkrati pomeni, da je sledenje jedilniku napak že samo po sebi?

Zavedamo se, da je prvi ključ do uspeha doslednost. Se pravi, poiskati tak sistem, tak način prehrane, ki mu bomo sposobni dolgoročno slediti.

Naučili smo se, da bo to možno skoraj izključno pod pogojem, da bo taisti način prehrane prilagojen našemu življenjskemu slogu. Ok, so far, so good …

Pravimo ne jedilnikom, po drugi strani pa komuniciramo, da se v celoti prilagodimo posamezniku? Se še komu zdi, da tu nekaj ne štima?

Dobri mojstri praviloma nosijo s seboj kovček z orodji, poln najrazličnejših pripomočkov, katere znajo uporabiti glede na zahteve dane situacije.

Če je v tej primerjavi mojster trener, vi (“treniranec”) določate pogoje s svojimi cilji, pripomočki pa so pristopi, ki jih trener zna ubrati, se mi zdi zavračati jedilnike podobno, kot bi električar rekel, da ne bo uporabljal križnega izvijača.

Drug primer zlahka navežem na trening, kjer se ne zdi prav nič slabega, če trener za stranko sestavi program – “vadbeni jedilnik”, neke sorte, na katerega napiše vaje, njihovo zaporedje, število ponovitev in serij. Seveda je trenerjeva naloga, da najprej zna vsako vajo naučiti, nikakor pa ne bi pričakoval napotka: “veš kaj, vse lahko delaš, nobena vaja ni prepovedana, izberi, kar želiš, kar ti paše, važno je, da daš v program neko verzijo potiska, pritega, počepa in mrtvega dviga”.drfeelgood_jedilnik

Izkušen vadeči se s takšnim napotkom verjetno dobro znajde, saj mu je že jasno, katere vaje spadajo v kategorijo “horizontalnih potiskov” in med koliko različicami mrtvega dviga lahko izbira, začetniku pa bo verjetno vse isto in, če mu pustimo izbirati po lastni presoji, bo, ali ostal doma, ali nakobiniral 5 različnih potiskov s prsi ter vaj za biceps 🙂

Preberite več: Napotki za rekreativnega fitneserja.

Bi potemtakem nekomu v štartu koristil vzorčni jedilnik? Nek nabor jedi, med katerimi lahko v danem trenutku izbere in tako vzpostavi ritem? Nekaj konkretnega, oprijemljivega, kar odgovori na vprašanja: kaj naj jem? Dejansko, kaj naj vzamem iz hladilnika? Kaj naj kupim v trgovini? Kdaj naj imam zajtrk? … Ne mi reči kar koli in kadar ti paše! Če bi vedel, kaj mi paše in bi bilo to zame koristno, potem se sploh ne bi znašel v škripcih in potreboval tvoje pomoči.

Pišemo jedilnike pri nas? Lahko stavite, da jih! Jedilniki so eno izmed mnogih orodij v naši škatli mojstrovin, ki jih uporabimo, ali ne, odvisno od posameznika.


Feelgood programi prehranskega svetovanja

Pri Dr. Feelgood smo povzeli desetletje izkušenj v najpomembnejše korake, s katerimi lahko na razumen in sprejemljiv način v vsakdanje življenje uvedete navade, ki vodijo do izpostavljenih ciljev.

  • Cilj (shujšati, na primer) in jedilnik (dieta) ne bosta dovolj.
  • Da bi dosegli rezultat bo potrebno razviti navade in določene spretnosti.
  • Slednje omogoča redna praksa, s smiselnim napredovanjem.

 

Postavi cilj

Ponujamo programe:

  • Hujšanje in zdravje.
  • Preoblikovanje telesa ter šport.
  • Podjetni in učinkoviti.
  • Prehrana za nosečnice.
  • Prehrana otrok.
  • Prehrana starostnikov.

Za prijave in več informacij je na voljo elektronski naslov info@feel-good.si

Mario Sambolec, dr. Feelgood
www.drfeelgood.si