V času med leti 1890 in 1900 je dobil kemik po imenu Wilbur O. Atwater sijajno idejo – izumil je mini pečico, ki jo je kasneje poimenoval kalorimeter

Wilburja je namreč zanimalo, ali lahko o hrani izve kaj novega, če jo sežge do pepela v svoji improvizirani kurilnici. Prišel je do zanimivega spoznanja, da lahko na tak čudaški način »izmerimo« količino toplote, ki jo določena hrana sprosti v procesu izgorevanja. Mersko enoto je poimenoval kalorija (tehnično gre za količino toplote, ki je potrebna, da se 1 gram vode segreje s 14,5 na 15,5 °C) in ustvaril pravo revolucijo.

Kalorije niso sestavni del hrane, temveč le merilo količine toplote oziroma energije, ki jo lahko določena hrana proizvede. Od tod poznane številke, da “imajo” (oz. oddajo) B (beljakovine) in OH (ogljikovi hidrati) po 4 kalorije, M (maščobe) pa 9.


Atwaterjeva ideja, da se človeško telo obnaša podobno, kot njegova mini pečica, velja še danes za prevladujočo predpostavko v shujševalnih in drugih, s telesno težo povezanih podvigih. Maščobe so očitno kar dvakrat bolj kalorične, zato “redijo”, so mislili včasih. Danes smo prepričani, da so za prekomerno težo, vse bolezni na spisku, na čelu z rakom in sladkorno, globalno ogrevanje, Trumpovo predsedovanje in slabo sezono Petra Prevca, pravzaprav krivi ogljikovi hidrati.

Redi (prekomerna) količina hrane (kalorij) na koncu dneva, tedna oz. določenega časovnega obdobja.

Preberite več: Abeceda hujšanja.

Izbira živil ter razmerje med B:M:OH vpliva različno na apetit in ta se izkaže, kot ključen pri dolgoročnem uravnavanju teže. Če izbiramo živila, po katerih smo praviloma dlje časa siti, bomo verjetno želeli pojesti manj, že pri samem obroku, ali v urah kasneje. V nasprotnem primeru so različni nadomestki, sadni napitki in jogurti, žitne ploščice, toasti in sendviči, pekovski izdelki, čokoladice in druge sladice (pravzaprav česarkoli se spomnite, kar vas ne nasiti najbolje, ali celo sproži plaz neustavljive lakote), pogosto prave kalorične bombe, ki ne potešijo apetita skladno s svojo energijsko vrednostjo.

Tu se pokaže prednost naravnih, minimalno predelanih živil, ki zaradi več beljakovin in vlaknin praviloma nasitijo bolje. Preberite več: Zakaj potrebujem beljakovine?

Sitost – ključ do kaloričnega ravnovesja.

Preberite več: Jej manj in več migaj – 1 del. Teorija energijskega ravnovesja.

Občutek sitosti je zelo verjetno eden najpomembnejših dejavnikov pri dolgoročnem uravnavanju telesne teže in hujšanju.

Vemo, da je teoretično morda kalorija že enaka kaloriji, pa vendar gre ta pot vse prej, kot le naravnost. Poznamo dva ovinka: levi, kjer najdemo različno nasitna živila, nesorazmerno z njihovo kalorično vrednostjo in desni ovinek, ki upošteva razmerje makrohranil v obroku (termični efekt hrane):

Za presnovo beljakovin porabimo skoraj tretjino njihove kalorične vrednosti, za ogljikove hidrate zgolj nekaj odstotkov, dočim je termični učinek maščob zelo blizu ničle, kar pomeni, da presežek kalorij iz njih najbolj učinkovito skladiščimo.

Pri oblikovanju lastne prehrane se zdi ključno čim pogosteje vključevati živila, za katera vemo, da nas najbolj nasitijo. Praviloma bodo ta iz skupine naravnih, minimalno predelanih, z višjo vsebnostjo pustih beljakovin, vlaknin in vode. V samem vrhu najdemo kuhan krompir (low carberji, zanimivo, ne? :), ovsene kosmiče, fižol (stročnice), zelenjavo, sadje, pusto meso in ribe, jajca, puste mlečne izdelke, … najmanj pa nasitijo predelana živila, s “čarobno” kombinacijo ogljikovih hidratov ter maščob, ki obide naše senzorje sitosti in se jih je precej zlahka prenajesti (pomislite na krofe, čokolade, Nuteli podobne namaze, sadne jogurte, maslene rogljičke, ipd.).

Preberite več:
Ali moram šteti kalorije?
Sestavite svoj Feelgood jedilnik.


Feelgood programi prehranskega svetovanja

Pri Dr. Feelgood smo povzeli desetletje izkušenj v najpomembnejše korake, s katerimi lahko na razumen in sprejemljiv način v vsakdanje življenje uvedete navade, ki vodijo do izpostavljenih ciljev.

  • Cilj (shujšati, na primer) in jedilnik (dieta) ne bosta dovolj.
  • Da bi dosegli rezultat bo potrebno razviti navade in določene spretnosti.
  • Slednje omogoča redna praksa, s smiselnim napredovanjem.

Ponujamo programe:

  • Hujšanje in zdravje.
  • Preoblikovanje telesa ter šport.
  • Podjetni in učinkoviti.
  • Prehrana za nosečnice.
  • Prehrana otrok.
  • Prehrana starostnikov.

Za prijave in več informacij je na voljo elektronski naslov info@feel-good.si

 

Mario Sambolec, dr. Feelgood, nutricionist PN1, ACA, trener in predavatelj FZS.
www.drfeelgood.si
#pozdravipameti