Obstaja sadje in potem je jagodičje. Borovnice, maline, jagode in kompanija so nekakšni superjunaki med sadjem!

Posebnosti jagodičja

Kar jagodičje najbolj loči od ostalega sadja (ali živil nasploh) je njihov izjemno raznovrsten nabor koristnih rastlinskih spojin, t.i. polifenolov:

  • Antocianini, ki jagodičju dajejo modro, vijolično in rdečo barvo, so znani kot eni izmed najmočnejši naravnih antioksidantov. »Olupek« večine vrst jagodičja spada med najboljše vire antocianinov nasploh.
  • Flavan-3-oli in tanini, podobni tistim v pravem čaju in črni čokoladi, ter razvpiti resveratrol, eden najbolj znanih polifenolov nasploh.

Naštete spojine so povezane z vrsto koristnih lastnosti, predvsem protivnetnimi in antioksidativnimi učinki, ki v kontekstu uravnotežene prehrane lahko prispevajo k boljšemu zdravju (predvsem presnove).

Splošne koristi sadja

Seveda ne gre zanemariti vseh lastnosti, ki jih jagodičje deli s preostalim sadjem. Sadje na splošno krasi prisotnost:

  • Mineralov, predvsem kalija, kalcija, magnezija, mangana in bakra.
  • Vitamina C, E in karotenov, ki lahko služijo tudi kot provitamin A.
  • Topnih in netopnih prehranskih vlaknin, ki prispevajo k zdravju prebavil.
  • Naravno prisotnih sladkorjev, ki dajo sadju priljubljen okus.
  • Vode, ki naredi sadje relativno nasitno in nekalorično.

V znanstveni literaturi je redno uživanje jagodičja najtesneje povezano z boljšim profilom krvnih maščob, nižjim tveganjem za srčnožilne bolezni in sladkorno bolezen, ter upočasnjenim kognitivnim upadanjem (boljšo miselno sposobnostjo v starosti)

Viri: [1, 2, 3, 4].

V prehrani med jagodičje prištevamo sadeže, ki so si precej podobni po hranilni sestavi:

Čeprav drži, da vsaka sorta vsebuje svoj spekter različnih koristnih spojin, so te razlike minimalne. Borovnice so morda zelo dober vir koristnih pigmentov z antioksidativnim delovanjem, t.i. antocianinov, ampak robide so jim tik za petami in takoj za njimi sledi vso ostalo jagodičje. Jagode so najboljši prehranski vir koristnega polifenola fisetina, ampak tudi borovnice ga vsebujejo kar nekaj. Poleg tega fisetin učinkuje podobno kot njegov sorodni polifenol resveratrol, po katerem je znano grozdje … in ne boste verjeli, vir resveratrola so tud borovniice in maline.

Najbolj koristno bo, če izbirate čim bolj raznovrstno jagodičje. S tem boste “pokrili” najširšo možno raznovrstnost vseh koristnih spojin, ki jih jagodičje ponuja.

Jagodičje je v prehrani dobrodošlo tako surovo kot kuhano v obliki marmelad in namazov. V slednjih dveh primerih bodite še posebej pozorni na energijsko vrednost in vsebnost dodanega sladkorja.

  • Izdelki iz jagodičja (različni džemi, sirupi in marmelade) so lahko energijsko precej bolj bogati.
  • Kakovostni izdelki so tisti, ki vsebujejo velik delež jagodičja in zelo malo ali celo nič dodanega sladkorja (oz. so slajeni z nekaloričnim sladilom).

Jagodičje je koristna, hranilno bogata in “malokalorična” skupina sadja, z večini zelo prijetnim okusom. Nedvomno gre skupino živil, ki ima pomembno, morda celo nepogrešljivo vlogo, v prehrani za optimalno zdravje in dobro počutje.

Tri ideje, kako uporabiti jagodičje #pozdravipameti:

1. Malinov kolač:

 

Recept: https://www.drfeelgood.si/feelgood-malinov-kolac/

2. Robidovi žele bomboni:

 

DSC_0121Recept: https://www.drfeelgood.si/robidovi-gumi-bomboni/

3. Borovničev smuti:

Recept: https://www.drfeelgood.si/borovnicev-smuti/

 

Mario Sambolec, ustanovitelj blagovne znamke Feelgood, nutricionist PN1, ACA, trener in predavatelj Fitnes zveze Slovenije.
Nenad Kojić, nutricionist, vodja programov prehranskega coachinga pri Feelgood.