Intervju za OŠ Kolezija.

Radovedni spraševalec je tokrat moj dragi nečak Aleksej, ki je odvodil intervju v slogu najboljših novinarjev s katerimi sem imel možnost sodelovati.

Kaj meniš o prehrani otrok in mladostnikov – kakšno se ti zdi obstoječe stanje?

Moje mnenje verjetno ne preseneti nikogar, niti se ne razlikuje od večine, ki bi stanje prehrane današnje mladine ocenilo s komaj zadostno. Ali bi ji dali kar »popravca«, če se izrazim po šolsko.

Ne pravim, da je za zdravje potrebno jesti samo ‘zdravo’, ampak smo precej bliže drugemu ekstremu – ko je pojesti kar koli pametnega (naravnega in nepredelanega) postalo prej izjema kot navada.

Preberite več: Prehrana otrok.

Kakšna se ti zdi splošna ozaveščenost ljudi o zdravi prehrani/o pomenu zdrave prehrane?

Ozaveščenost o prehrani je sedaj verjetno višja, kot kadar koli v zgodovini. Vedno več je tudi izbir med katerimi imamo najraje tiste, ki ponujajo zadovoljstvo v trenutku.
Včasih ljudje niso vedeli mnogo o beljakovinah, ogljikovih hidratih, vitaminih ali vlakninah. Jedli so pravo, naravno in večinoma nepredelano hrano s katero so poskrbeli za potrebe telesa. Danes smo polni teorije in kompliciramo za »popizdit’«, vendar izbiramo »junk« na »junk«. Zastonj vsa teorija, če praksa znanj ne odseva. Če nekaj veš, a ne upoštevaš, pravzaprav nimaš pojma.

Preberite več: Dovolj dobro = popolno.

Kaj je po tvoji oceni največji problem v prehrani mladine in otrok?

Starši.

Bičajte me kolikor želite, ampak dragi starši in drugi vzorniki, začne se pri vas.

Niso krive šole. Niti trgovine ali McDonaldsi. Dokler doma ne postavite trdnih temeljev nimate pravice kritizirati okolja. Ne, otroci ne bodo popolni in bodo jedli »neumnosti«. Saj so vendarle otroci. Kar lahko storimo je, da junk ‘povozimo’ oz. postavimo v kontekst z dosledno in primerno prakso doma #pozdravipameti, kjer otroka z vzgledom učimo o primernem odnosu do hrane.

Preberite več: Kaj je zdrava hrana in kako je dati več na krožnik svojega otroka?

Ali meniš, da bi šola mora posvetiti več časa izobrazbi o (zdravi) prehrani?

Otroci imajo eno skupno lastnost ne glede na karakter, interese in nadarjenost. Vsi so (vrhunski) »športniki« in njihova panoga je rast. To pomeni, da so njihove energijske potrebe izrazito visoke zato bodo morali jesti dovolj.

Glede na to, da se v šoli uči nešteto stvari, ki so vprašljive uporabne vrednosti za prihodnost marsikaterega otroka, se mi zdi pomanjkanje investicij v izobrazbo o prehrani pomemben spodrsljaj šolstva na katerega opozarjam in se ga goreče trudim popraviti.

Preberite več: Kako izboljšati jedilnike v šolah in zdravstvenih ustanovah?

Na kakšne načine meniš, bi lahko vplivala šola?

Predmet osnove zdrave prehrane si po mojem (idealističnem?) mnenju zasluži enakovredno mesto v učnem načrtu, kot ga imajo biologija, matematika in ostala pomembna druščina.

Otrok bo zrasel v samostojnega posameznika, ki bo skrbel za svojo prehrano. Vsak dan, večkrat na dan. S podporo šolskega sistema lahko prevzamemo odgovornost:

  • Dajmo jim znanje, da bodo razumeli kaj njihovo telo potrebuje za zdravje.
  • Opolnomočimo jih, da se bodo za svojo hrano zanašali primarno nase – na svoje sposobnosti kuhanja – in ne na ponudnike hitre, nekvalitetne prehrane.
  • Navdušimo jih – pokažimo jim pot in vodimo z vzgledom.

Kako misliš da lahko starši vplivajo na prehrano svojih otrok?

Prav z vzgledom, v največji meri. Kot tudi šole in učitelji vendar s pomembno razliko – domače okolje je temeljna celica razvoja navad, odnosa in vzorcev razmišljanja. O čemer koli, pravzaprav in seveda tudi o prehrani v tem primeru.

Nihče ne pravi, da je lahko in seveda mi lahko kdo očita, da ne razumem starševstva saj nimam svojih otrok. Kljub temu si tu ti Aleksej in tvoja sestra Mila, zame nič kaj manj vredna kot, če bi bila moja pa že prepoznavam vpliv, ki ga imam kot stric. Kakšna je potlej šele moč starševskega vzgleda.

Če želimo, da otroci zaužijejo več zelenjave, poiščimo najprej načine, kako bomo to dosledno storili sami. Zgolj primer, ki ga lahko prenesemo na kar koli in predstavlja nepogrešljivo prvo stopnico na poti do zdrave prehrane otrok. Začnimo pri sebi. Otroci nam bodo zelo verjetno sledili.

Preberite več: 4 etape do Feelgood prehrane.

Koliko so po tvojem mnenju otroci sami odgovorni za svojo prehrano?

Odvisno od starosti. Mlajši seveda manj, kar še ne pomeni, da ne morejo pri pripravi sodelovati – biti vključeni v kuhanje in tako spoznavati različne okuse, vonjave, načine priprave, …

Spomnim se Mile in njenih poskusov peke in Vesnino podporo, spodbudo (in potrpljenje), kljub trmi in seriji povsem ponesrečenih poskusov. Ali ti, mojster, ki že slediš našim receptom, jih znaš domiselno prilagoditi po svojem okusi in bojda pripraviš najboljši Feelgood burger v Ljubljani 😉

Kuhanje, torej. To mi manjka pri mladini danes. Ne govorim o visoki kuhinji, vendar osnovni sposobnosti, da si primerno star otrok pripravi jajca na oko in popeče kos kruha, zmiksa svoj beljakovinski smuti ali vmeša v jogurt kosmiče in sadje.

Če otrok naredi sam ali vsaj sodeluje obstaja večja verjetnost, da tudi poje in obroka ne zavrne. Ob tem se širi paleta različnih okusov preko eksperimentiranja in nadgrajuje kuharske spretnosti.

Kaj meniš o čokoladi kot živilu?

Same lepe stvari 😉

Ne mislim na slaščice prve pomoči, niti na Lila kravico, predstavnico popularnega proizvajalca čokolade pri nas. Govora bo o temni čokoladi in kakavu.

  • Natančneje 100% kakavu (kar pomeni brez kakršnih koli primesi).
  • Še natančneje surovem kakavu (kar pomeni, da ni termično obdelan do onemoglosti).
  • In najnatančneje – z oznako ekološkega kmetovanja in pravične trgovine (»fairtrade«).

Izbira »prave« čokolade je ključna.

Odobritev in hvala, ki jo namenjam pravi čokoladi in kakavu, na žalost ne vključuje komercialnih čokoladnih ploščic, ne s karamelo oblitih palčk in ne z lešniki polnjenih kroglic, ki se strateško spogledujejo z nami v trgovinah. To so izdelki, katerim ne morem pripisati niti najmanjših zdravstvenih koristi, razen trenutne čustvene potešitve.

Izberite raje pravo čokolado, z visokim deležem kakava.

Ta pri najkakovostnejših v ponudbi vedno presega 60% (višji odstotek v tem primeru res pomeni boljšo kvaliteto). Mlečna in bela čokolada ostajata po tem kriteriju brez zdravstvenih koristi, s komercialnimi različicami in ostalo tolpo imitatorjev pa so navadno za nameček oborožene še z ekstra dozami sladkorja, “čudnih” maščob, različnih voskov in drugih okusnih kemikalij. V kratkem: bolj sta čokolada/kakav predelana, manj zdravstvenih koristi imata.

Čokolada ni za vsakogar

Domnevno naj bi bioaktivne sestavine (teobromin in družina metilksantinov), prisotne v čokoladi, pri nekaterih ljudeh povzročale prehranske vzorce podobne zasvojenosti/odvisnosti in težave povezane z migrenskimi napadi.

Če nimate težav z migrenami in je skladno z vašim (estetskim) ciljem, si brez slabe vesti privoščite košček temne čokolade. Meni je posebej prijeten njen okus ob črni kavi.

Preberite več: Kaj pa čokolada?

V 19 epizodi dr. Feelgood podcasta sva z Aleksejem posnela pogovor o prehrani otrok in mladostnikov z njegovega stališča. Oglejte si ga:

Mario Sambolec, ustanovitelj Dr. Feelgood, predavatelj FZS, PN1, CSCS, ACA in MNU (v teku).
www.drfeelgood.si

Objavil | 2018-07-27T10:58:08+00:00 17, julij 2018|