Čeprav so nekoč svarili pred holesterolom v jajcih, se je izkazalo, da ima uživanje jajc pozitiven učinek na raven maščob v krvi.

Ja, jajca lahko jeste vsak dan in upoštevajoč pester nabor hranil, ki so v večini prisotna v rumenjaku, bi bilo lahko celo priporočljivo jajca uživati čim pogosteje.

Kaj pa če jajc ne smete ali nočete uživati?

Alergija na jajca je najpogostejša alergija na hrano pri otrocih. Razvije se lahko na beljakovine beljaka in rumenjaka, ampak pogosteje gre za alergijo na sestavine v beljaku.

Večina otrok alergijo na jajca preraste in lahko kasneje jajca varno uživa. Polovica otrok lahko ponovno uživa jajca in jajčne jedi pri starosti treh let, 70 % otrok pri petih letih, nekateri ostanejo alergični na jajca vse življenje. Simptomi načeloma niso tako hudi kot pri nekaterih drugih alergijah – najpogosteje se pojavi atopijski dermatitis oz. neke druge težave s kožo, ali zamašen nos. Nastopijo nekaj minut ali nekaj ur po zaužitju). V hujših primerih gre za slabost, bruhanje in prebavne težave.

Dieta s popolno izključitvijo jajc in jajčnih jedi iz prehrane je v primeru alergije edino učinkovito »zdravljenje«.

Odsvetuje se uživanje vseh ptičjih jajc, ker so po sestavi podobna kokošjim jajcem in prav tako lahko sprožijo alergijske reakcije. Po evropski zakonodaji mora biti na deklaracijah sestave živila jasno označeno, da vsebuje jajca; zato je pred uživanjem vedno smiselno preveriti, če izdelek vsebuje jajca oz. je prišel v stik z jajci.

Jajca so odličen vir mikrohranil – če jih ne morete uživati je smiselno poiskati zamenjave.

Vsebujejo maščobotopna vitamina A (retinol) in D3, ter holin, ki jih v sodobni prehrani pogosto primanjkuje. Rumenjak drži v sebi tudi več vitaminov iz skupine B, med drugim folata in B12, katerega praktično ni v rastlinski prehrani. Omembe vreden je tudi širok nabor zelo koristnih karotenov s provitaminskih in antioksidativnim delovanjem: beta karoten, lutein, zeaksantin in kriptoksantin.

Preberite več:

5 hranil na katera naj bodo pozorni tisti, ki jajc ne smejo ali ne želijo uživati:

1. Holin.

Jajca so eden izmed dveh najboljših virov tega temeljnega hranila za naše zdravje, ki je nepogrešljiv za:

• vzdrževanje strukturnih lastnosti celičnih membran,
• zdravo presnovo,
• delovanje živčnega in imunskega sistema.

Če ne moremo jesti jajc, je zelo pametno najti alternativen vir holina v prehrani. Najboljše zamenjave so (po vrstnem redu):

• meso organov (jetra, srce, želodec, ledvice),
• morski sadeži (školjke in kozice),
• temno meso perutnine in ribe.

Zasilni viri so lahko še rdeče meso, žitni otrobi in zelena listata zelenjava, ampak bi bilo treba slednje res močno poudariti, če ne uživamo živil iz izpostavljenih treh skupin.

Preberite več:

2. Vitamin A.

Jetra so daleč najboljši vir retinola, ki je »pravi« vitamina A (beta karotenu ne gre pripisovati učinkov vitamina A). Dobri viri so še polnomastni mlečni izdelki, predvsem siri, ki so pridobljeni iz mleka krav pašne reje. Plava riba je pravtako dober vir vitamina A.

Govorimo o retinolu, aktivni in uporabni obliki vitamina A, ki ga najdemo izključno v živilih živalskega izvira. Rastlinski betakaroten – iz korenja, zelene listnate zelenjave in ostalih barvastih rastlinskih živil – je v najboljšem primeru provitamin in je manjvreden vir. Služi lahko zgolj kot zasilni viri za tiste, ki ne želijo uživati živil živalskega izvora.

Preberite več:

3. Vitamini B skupine.

Ne boste verjeli, ponovno so jetra najboljši prehranski vir vitaminov iz skupine B. Razumemo, da se morda komu zdi, da se zafrkavamo, ko »reklamiramo« ta jetra. A tako izgleda, če se nekdo trudi podajati informacije o prehrani objektivno in nepristransko. Jetra so enostavno naravni »multič«. Odličen vir večih B vitaminov (razen B12) so tudi stročnice: fižol vseh vrst in oblik, čičerika in leča. Dnevno uživanje stročnic je v splošnem zelo priporočljivo.

4. Vitamin B12.

Danes nepopularna, ampak je vseeno resnica, da med dobrimi viri vitamina B12 najdemo zgolj živila živalskega izvora: meso vseh vrst, ribe in morski sadeži, ter mlečni izdelki.
Nekatere redke vrste morskih alg in gob, ter fermentirana živila sicer vsebujejo nekaj malega vitamina B12, vendar v praksi ne (oz. zelo težko) služijo kot glavni viri vitamin B12.

Morda bo optimalno, če večino svojega vitamina B12 naberete iz živil živalskega izvora, na primer z ribami, mesom in mlečnimi izdelki, ter jih dopolnite z morskimi algami, gobami in fermentiranimi živili.

Preberite več: Prehrana in slabokrvnost.

5. Beta karoteni s provitaminskih in antioksidativnim delovanjem.

Sem spadajo beta karoten, lutein, zeaksantin, in kriptoksantin, ki so na voljo v raznovrstni barvasti zelenjavi in sadju: korenje, paradižnik, paprika, zelena listnata zelenjava, sladek krompir, melona, jagodičje, marelice, idr.

»Jejte po mavrici«, kar bi pomenilo »veliko rastlinske hrane različnih barv in sort« naj bo splošno prehransko vodilo, ki mu je smiselno slediti toliko bolj natančno in dosledno v situaciji, ko se omeji določena skupina živil, ali tako hranljiv vir, kot so jajca.

Preberite več:

 

Mario Sambolec, dr. Feelgood, nutricionist PN1, ACA, trener in predavatelj FZS.
Nenad Kojić, nutricionist, vodja programov prehranskega coachinga pri dr. Feelgood.
#pozdravipameti