Ste se kdaj vprašali od kje čokoladi takšna mogočnost, da trese kolena naši samokontroli in nas drži v primežu “zasvojenosti”? Bogastvo in širina mamljivih okusov imata nedvomno prste vmes, a mislim, da imamo tu opravka z večjo in kompleksnejšo »zverino«.

Zdravstvene koristi kakava

Kakav je nabit s spojinami, ki jih uvrščamo v skupino flavonoidov. Obstaja ogromno flavonoidnih spojin v rastlinskem kraljestvu, ki se v večjih količinah nahajajo tudi v zelenjavi, sadju in zeliščih, ter imajo pozitiven učinek na veliko različnih komponent našega zdravja. Od tu verjetno hvalospev temni čokoladi, torej tisti z višjim deležem kakava, ker naj bi bila »zdravo« živilo.

Vnovič svarim pred problematično in absolutno zmotno delitvijo živil na »zdrava« ter »nezdrava«. Kljub temu, da ima »prava« čokolada več kakava in ima kakav očitno določene pozitivne učinke na naše zdravje, to še ne pomeni, da je čokoladna torta s prelivom iz 70 % čokolade kaj bolj »zdrava« od navadne.

Verjamem, da lahko takšno poenostavljanje omeji in posledično odkomplicira dojemanje prehrane, kot lahko stranski zapornici pogleda protakolarnemu konju »olajšata« hoditi zgolj naravnost. V razmislek in pojasnitev lahko ponudim citat Joshue Reynoldsa, enega bolj znanih angleških slikarjev 18. stoletja: »Ni začasne rešitve, h kateri se človek ne bi zatekel po sili razmer, da bi se le izognil resnični tlaki razmišljanja«.

Čokolada je v bistvu maščoba

Sladka maščoba, a takšne so praviloma najboljše Tričetrt energije v čokoladi predstavlja maščoba. Bolj je čokolada »temna«, višji bo ta delež. Cuker je v čokoladi le za okus, da gre kakavovo maslo, ki je precej neokusno samo po sebi, lažje po grlu. Zato je mnogim »prava« čokolada neužitna (preveč grenka) in se je iz istega razloga čokolade z višjim deležem maščobe težje prenajedati, čeprav tudi to ni nemogoče. Še posebej danes, ko so temnim čokoladam dodana močnejša sladila.

Torej, ne pribijajte čokolade na križ zaradi »cukra«. Ta je zgolj »pospeševalec« okusa in sam po sebi nič kaj posebnega (nihče ne je cukra kar na žlico). »Krivi« so naši možgani, ki od pamtiveka hlastajo po energijsko bogati hrani, za katero se je potrebno čim manj namatrati. Včasih so bili to med in oreščki, danes to željo in potrebno tešimo s čokolado, sladicam, picami, hamburgerji, … se pravi predominantno mastno (ker tam je največ kalorij) in poleg slanimi ali sladkimi izbirami.

Čokolada – navodila za uporabo

Za primerno umestitev čokolade v prehrano je torej potrebno upoštevati:

  • Da je čokolada maščoba in četudi je »dobra« maščoba, nimajo te nekega posebnega mesta na našem telesu, od koder čudežno izpuhtijo v nebo. Tudi te v energijskem presežku enako učinkovito poskladiščimo med zaloge, previsok delež telesne zamaščenosti pa je potencialno zdravstveno ogrožajoče stanje. In to neodvisno, če smo si ga pridelali samo z bio/eko/fairtrade izbirami.
  • Da je rebro čokolade kot pest oreščkov, kep’ca sladoleda, žica olja, pol manjšega avokada ali za palec debel kos mastnega sira. Vse to so primeri ene enote maščob, ki so v povprečju primerna količina na posamezen obrok. Če izberem ene več, moram to nekako skompenzirati. To je večinoma vsa umetnost, a kot vsaka umetnost, zahteva tudi ta nekaj znanja in prakse.

 

Mario Sambolec, trener in nutricionist
Feelgood – rešitve za zdravje in dobro počutje.
www.feel-good.si
info@feel-good.si