Ne mislim na slaščice prve pomoči, ne na Lila kravico, predstavnico popularnega proizvajalca čokolade pri nas. Govora bo o temni čokoladi in kakavu.

Natančneje 100% kakavu (kar pomeni brez kakršnih koli primesi).

Še natančneje surovem kakavu (kar pomeni, da ni termično obdelan do onemoglosti).

In najnatančneje – z oznako ekološkega kmetovanja in pravične trgovine (»fairtrade«).

Preberite več: Bio/Eko, Zdravo ali Drago?

Verjetno sem že povozil navdušenje ob prebranem naslovu, vendarle  želim predstaviti tiste, prave koristi kakava, zaradi katerih uvrščam čokolado med elitno družbo živil z najvišjo hranilno vrednostjo.

Preberite več: Poziv ZA hranilno vrednost.

Pred časom sem pisal o fascinantni ideji, ki se imenuje “poli-obrok”. Ta, teoretičen obrok, naj bi, pod pogojem, da se uživa pogosto (vsakodnevno), občutno vplival na znižanje možnosti za pojav srčnožilnih težav.

Še več, upoštevajoč kalkulacije in napovedi raziskovalcev, naj bi tak obrok znižal možnost pojava srčnožilnih bolezni za kar 75 % (kolikor vem je ni tablete na svetu, ki se lahko pohvalila s takšnim učinkom).

Sestavine poli-obroka? Vino, ribe, oreščki, česen, sadje, zelenjava in čokolada.

Preberite več: Predstavitev poli-obroka.

Raziskovalcem je v bistvu uspelo celo ugotoviti posamičen prispevek vsakega od zgoraj navedenih 7 “superživil”, k skupni zdravstveni koristi obroka; čokoladi pripada impresivnih 21%.

Preberite več: Feelgood superživila.

Ste se kdaj vprašali od kje čokoladi takšna mogočnost, da trese kolena naši samokontroli, nas drži v primežu “zasvojenosti” in se vmešava v tako čustvene, kot miselne interakcije?

Bogastvo in širina mamljivih okusov imata nedvomno prste vmes, a mislim, da imamo tu opravka z večjo in kompleksnejšo »zverino«.

Flavonoidi v kakavu preprečujejo “mašenje” arterij

Kakav je nabit s spojinami, ki jim pravimo flavonoidi. Ti so prav tako na voljo v borovnicah in drugem jagodičju, avokadu, olivah, raznih čajih, … in rdečem vinu, s čimer je čokolada postavljena v odlično družbo.

Obstaja preko 4000 flavonoidnih spojin v rastlinskem kraljestvu. Pri rastlinah, flavonoidi zagotavljajo pomembno zaščito pred okoljskimi strupi, ko pa rastlinsko hrano užijemo, smo deležni podobno zaščitnih koristi, kot rastline tudi sami.

Preberite več: Podivjana zelenjava.

Posebna skupina flavonoidov prisotnih v kakavu se imenuje flavanoli. Ti so bogato prisotni v kakavu in preprečujejo maščobam podobnim substancam v krvi, da bi mašile stene arterij.


Ko uspemo zmanjšati nepotrebno strjevanje krvi, zmanjšamo tudi riziko za pojav infarkta in kapi (iz podobnega, koagulacijskega učinka, se v določeni primerih priporoča preventivna uporaba aspirina).

Preberite več: Prehrana proti strjevanju krvi.

Vse navedeno posledično otežuje sprijemanje krvnih ploščic in nastanek krvnih strdkov. Ob flavanolih doprinese k takšnemu učinku kakava tudi njegova visoka vsebnost magnezija, ki je eden najpomembnejših mineralov za zdravje srca.

Preberite več: Magnezij.

Flavanolom z veseljem pripišem še eno zelo lepo lastnost – v telesu uravnavajo spojino imenovano dušikov oksid (NO).

NO igra kritično vlogo pri dobrem pretoku krvi skozi žile, zdravem krvnem pritisku in je v splošnem zelo pomembno merilo za ugotavljanje srčnožilnega zdravja.

Študija, opravljena pod taktirko italijanskih znanstvenikov priča o učinkih temne čokolade na znižanje krvnega pritiska in najzaslužnejši za to naj bi bil prav kakav, ki v spremstvu flavanolnih spojin opazno podpira telesno sposobnost sintetiziranja dušikovega oksida. Kot zanimivost, v ameriškem dnevniku za klinično prehrano je bil izpostavljen vpliv temne čokolade ne le na znižanje krvnega pritiska, temveč tudi na izboljšanje inzulinske odpornosti pri zdravih posameznikih.

Preberite več: inzulin.

Izbira »prave« čokolade je ključna

Odobritev in hvala, ki jo namenjam pravi čokoladi in kakavu, na žalost ne vključuje komercialnih čokoladnih ploščic, ne s karamelo oblitih palčk in ne z lešniki polnjenih kroglic, ki se strateško spogledujejo z nami v trgovinah. To so izdelki, katerim ne morem pripisati niti najmanjših zdravstvenih koristi, razen trenutne čustvene potešitve.

Ko vas Lilin nasvet naslednjič premami in si »dovolite biti nežni«, kot pravi oglas, naj ta nežnost ne seže le do okušalnih brbončic. Izberite raje pravo čokolado, z visokim deležem kakava.

Ta pri najkakovostnejših v ponudbi vedno presega 60% (višji odstotek v tem primeru res pomeni boljšo kvaliteto). Mlečna in bela čokolada ostajata po tem kriteriju brez zdravstvenih koristi, s komercialnimi različicami in ostalo tolpo imitatorjev pa so navadno za nameček oborožene še z ekstra dozami sladkorja, “čudnih” maščob, različnih voskov in drugih okusnih kemikalij. V kratkem:

Bolj sta čokolada/kakav predelana, manj zdravstvenih koristi imata.

V kakavu je naravno prisotna maščoba v obliki kakavovega masla, ki dejansko vsebuje tri različne oblike maščobe – maščobne kisline.

  1. Prva je oleična kislina in je enaka tisti v oljčnem olju, katero že priznavamo kot splošno zdravo. Preberite več: Oljčno olje.
  2. Drugo imenujemo stearična kislina, ki je tudi v rdečem mesu in ima v najslabšem primeru nevtralen učinek na naše telo. Preberite več: 5 resnic o rdečem mesu.
  3. Tretja pa se odziva na ime palmitična kislina – od vseh treh verjetno najmanj koristna, a ne pozabimo, da sestoji le 1/3 skupnih maščob čokolade in ob zmernih porcijah res ni razloga za skrb. Preberite več: Maščobe in holesterol.

Če že omenjam kakavovo maslo ne morem mimo njegove izrazito visoke cene, zaradi katere ga cenene blagovne znamke rade nadomeščajo z mlečno maščobo in hidrogeniranimi olji.

Če se odločite za nakup kakavovega masla vas zanima le ena sestavina – kakavovo maslo – in ta v stotih odstotkih.

Čokolada ni za vsakogar

Domnevno naj bi bioaktivne sestavine*, prisotne v čokoladi, pri nekaterih ljudeh povzročale prehranske vzorce podobne zasvojenosti/odvisnosti in težave povezane z migrenskimi napadi.

Preberite več:
Zakaj se prenajedamo?
Migrene.

*Teobromin in družina metilksantinov

Teobromin je relativno neznana substanca, njena prisotnost in učinki pa so redno in predvsem zmotno enačeni s tistimi kofeina. Oba pripadata družini alkaloidnih molekul z imenom metilksantini, kateri so naravno prisotni v več kot 60 različnih rastlinskih vrstah.

Od metilksantinov so v ospredju:

  1. Kofein – primarno prisoten v kavi,
  2. teofilin – oblika prisotna v čaju,
  3. teobromin, ki je primarni metilksantin kakavovca – theobroma cacao; ime izvira iz grških korenov theo (bog) in brosi (hrana) ter pomeni »hrana bogov«.

Preberite več: Kava.

Teobromin deluje predvsem kot stimulant gladkega mišičja (zaradi česar pomaga pri astmi), njemu se pripisujejo slavne afrodizične lastnosti čokolade, leta 2004 so zanj londonski znanstveniki dokazali močno antitusično delovanje (redukcija kašlja), za razliko od kofeina pa ima tudi znatno blažji vpliv na centralni živčni sistem. Kljub temu, da v glavnem ne povzroča odvisnosti, je ta lastnost pri čokoladi izvzeta.

Poroča se, da je bil teobromin od odkritja v drugi polovici 19 stoletja v redni rabi pri zdravljenju edema (kopičenje tekočine v tkivu med celicami, ki se kaže kot otekanje), različnih vrst angine ter cirkulatornih obolenjih vključujoč arteriosklerozo, žilna obolenja in hipertenzijo.

V moderni medicini služi teobromin služi kot:

  • Vazodilatator (pospešuje pretok krvi po žilah, kar je povezano z znižanjem krvnega pritiska in delovanjem flavanolov),
  • diuretik (pogostejše uriniranje),
  • uporablja se tudi kot spodbujevalec srčnega ritma.

Kot zanimivost – v tem trenutku je njegova uporaba patentirana za bodoče raziskave na področju ugotavljanja obetavnih anti-karcinogenih lastnosti. Preberite več: Hrana in rak.

V zaključku, če nekdo res nima težav, ki v teoriji spremljajo surovo zrno kakava, ali pa ga pestijo migrene, svetujem ozir na starodavni grški izrek:

Yνῶθι σεαυτόν – »know thyself« – (s)poznaj se.

V nasprotnem pa kakšen košček temne čokolade vsekakor koristi in si ga le privoščite, ob kozarcu dobrega rdečega vina, ali kave, kot mi jo pogosto tekne zadnje čase.

Preberite več:
Zdravica ali skazica (rdečemu) vinu?
Kako piti in se ne zrediti; 6 pravil Feelgood đuskanja.
Je kava zdrava?

 

Mario Sambolec, dr. Feelgood
www.drfeelgood.si