Dr. James Joseph je ime na katero sem naletel večkrat, kot lahko preštejem, med prebiranjem literature in raziskav o učinkih teh malih vijoličnih jagod v korist možganom, spominu ter zdravju nasploh.

Dr. Joseph je namreč vodilni znanstvenik v USDA centru za človeško prehrano na univerzi Aging at Tufts. Njegovo poklicni interes je prikazati kako določena hrana vpliva na naše možgane in spremembe, s katerimi so ti soočeni v procesu staranja. V povezavi s tem je Joseph očitno eden najzaslužnejših strokovnjakov za izoblikovan ugled borovnic, kot zaščitnic našega spomina. Hvala Jože 🙂

Zakaj so borovnice »hrana za možgane«?

V ogromnih laboratorijih USDA cenra, ki sem ga omenil, poteka nekaj, kar je z besedami težko opisati: »podganja olimpijada«. Skozi serijo labirintov in izbranih testov namenjenih ocenjevanju mišične moči in koordinacije, znanstveniki preverjajo motorične sposobnosti ter funkcije spomina podgan.

Opazili so, da podobno, kot ljudje, tudi podgane doleti kriza srednjih let in takrat začnejo kazati znake upada možganskih funkcij. Nadaljnje študije, opravljene pod vodstvom Dr. Josepha razveseljujejo z dokazi, da je tovrstno, s staranjem pogojeno poslabšanje sposobnosti pravzaprav obvladljivo – tudi s pomočjo borovnic.

Kdo bi si mislil. Znanstveniki so namreč dodajali ekstrakt borovnic v dnevno prehrano podgan in beležili bistveno počasnejšo in manj opazno slabšanje njihovih mentalnih sposobnosti. Izpostavljeni sta tudi boljša koordinacija in ravnotežje. Pravzaprav so se starejše podgane, ki so dnevno uživale v svoji dozi borovnic na vseh testih odrezale vsaj enako, če ne bolje od svojih mlajših »sotekmovalk«.

Borovnice vsebujejo spojine, kot so antocianini, ki slovijo po izjemno močnem antioksidativnem ter protivnetnem delovanju.

Ravno vnetje ter oksidativni stres sta dva faktorja povezana z množico bolezni: Alzheimerjeva, Parkinskonova, diabetes, srčno-žilna obolenja ter vodilna v razredu staranja – artritis.

Preberite več:
Prehrana in artritis.
4 temelji staranja in bolezni.

Že količina antocianinov sama bi bila najverjetneje zadosten razlog visoko oceno, a borovnice ponujajo še več:

Borovnice pomagajo nevronom v naših možganih pri lažji in predvsem bolj učinkoviti komunikaciji.

 


Borovnice pomagajo ohranjati dober spomin

»Stari nevroni se obnašajo podobno kot star zakonski par – enostavno se ne pogovarjajo več tako, kot nekoč«.

Spomin se poslabša in z njim tudi sposobnost predelovanja podatkov, potrebnih za dobro koordinacijo in ravnotežje. Tehnični izraz za to bi bil signalizacija in posebne spojine v borovnicah imenovane polifenoli dejansko aktivirajo te signale. Posledica ni le bolj pogost ter učinkovit pogovor med nevroni v naših možganih, temveč je možganom celo omogočeno tvorjenje novih nevronov.

Študije na živalih v preteklosti so že prikazale vlogo ameriških borovnic (in njenih »divjih« ter evropskih sorodnic) pri nadzoru oslabitve motorične koordinacije in spomina, ki sta navadno zvesta spremljevalca staranja. Kot stranski, vsekakor zaželeni učinki izstopajo:

  • pozitiven vpliv na regulacijo holesterola,
  • izboljšanje zdravja sečil,
  • izboljšanje vida (preprečevanje degeneracije rumene pege),
  • lajšanje glavkoma (zelene mrene),
  • upočasnjevanje razvoja katarakte (sive mrene).

Jagodičje je najbolj Feelgood sadje

Smo že pri vseh tistih antioksidativnih in protivnetnih spojinah, naštetih v uvodu, ki pomagajo pri srčno-žilnih obolenjih.

Borovnice so na testih ORAC pokazale eno najvišjih vrednosti med vso hrano na svetu.

Kaj za vraga je ORAC?

Kratica pomeni Oxygen Radical Absorbance Capacity in predstavlja sposobnost oksigenov v določeni hrani za vpijanje prostih radikalov. Dejansko gre za točkovni sistem oksidativne moči. Znanstveniki testirajo kako dobro različne fitokemikalije in antioksidanti v določeni hrani sodelujejo med seboj in na podlagi tega izdelajo številsko oceno.

Ni težko razumeti, če ob tem pomislimo na športno ekipo, recimo. Dobre ekipe ne določa le individualna kvaliteta posameznih igralcev, tako kot »superživila« ne določajo le posamezna prisotna hranila. V obeh primerih je pomembno predvsem kako posamezni elementi sodelujejo skupaj, kot celota.

ORAC vrednosti govorijo o tem koliko zaščite in dejanske koristi nam antioksidanti in fitokemikallije v posamezni hrani lahko ponudijo skupaj.

Najvišje vrednosti med vso, pri nas lažje dostopno hrano pripadajo ravno borovnicam in drugim iz ekipe Jagodičje (jagode, maline, robide, ribez, brusnice).

Leta 2005 je bilo v ameriškem zborniku za kmetijsko in prehransko kemijo na podlagi raziskav zapisano, da vsebujejo borovnice koristno spojino imenovano pterostilben. Njena sposobnost zmanjševanja količine prostih maščobnih kislin v krvi se je pokazala, kot šef tako resveratrolu (popularna »antiaging« spojina, prisotna v grozdih in rdečem vinu) kot tudi zdravilu Ciprofibrat, ki se izdaja na recept prav v ta namen.

Na celični ravni deluje pterostilben podobno kot resveratrol pri regulaciji metabolizma maščobnih kislin in maščob v krvnem obtoku – pomaga pa tudi preprečevati nabiranje oblog na stenah arterij.

Verjetno ne tvegam vnovičnih kritik, da je članek predolg, če v zaključku poleg praktičnih nasvetov omenim še izstopajoče spretnosti borovnic v borbi proti rakavim obolenjem. Univerzitetna študija, opravljena v Ilinoisu je v postopku testiranja različnega sadja iskala prisotnost določenega flavonoida. Za ta flavonoid velja, da uspešno zavira delovanje encima, ki pogojuje pogostost za nastanek in razvoj bolezni. Od vsega testiranega sadja so bile ponovno prav borovnice tiste, ki so pokazale največjo anti-karcinogeno aktivnost.


Sveže ali zamrznjene?

Najbolj razveseljivo novico sem želel prihraniti za konec:

Večino izpostavljenih koristi borovnic si lahko zagotovimo že s polovico skodelice (slabih 100 gramov) divjih (gozdnih) ali zamrznjenih borovnic dnevno.

Med vso prebrskano literaturo nisem zasledil študije, ki bi uspela dokazati kakršno koli opazno razliko med svežim in zamrznjenim jagodičjem oz. sadjem nasploh. Pravzaprav so bile v vseh študijah in testih, ki jih je izvajal dr. James Joseph uporabljene zamrznjene borovnice.

Glede na to, da je sadež obran na vrhuncu zrelosti in nato po hitrem postopku zamrznjen, očitno ohrani vse bistvene antocianine in proantocianine. Edino omembe vredno razliko vidim pri gojenih različicah sadja, katere so v procesu pridelave podvržene manj kvalitetnim pogojem (slabša zemlja, škropiva, ipd.). To posledično seveda rezultira v skromnejši hranilni vrednosti in večji onesnaženosti pridelka (jagode so na primer med najbolj »špricanimi« vrstami).

Preberite več: Bio/Eko – zdravo ali drago?

Vrzite kaksno svežo borovnico med solato, kar zamrznjene jih lahko vmešate v jogurt ali preizkusite mojega favorita – Feelgood borovničev smuti.

 

Mario Sambolec, dr. Feelgood
info@feel-good.si