Prehranska dopolnila so velik biznis. Temu ne gre oporekati.

Kaj mislim o njih?

  1. Prvi pravijo, da se da dobiti vse kar potrebujemo z naravno hrano, medtem, ko čakajo, da se goji jagoda in kosmič ravno prav namočita v bio riževem mleku.
  2. Drugi učijo, da hrana danes ni enako zdrava, kot nekoč in vsega tri stisnjenke lahko preobrazijo pohan šnic’l in pomfri v uravnotežen obrok z vsemi vitamini, minerali in vlakninami.
  3. Za tretje so prehranska dopolnila nepomembna in bodo kmalu obrnili list revije, kjer je članek objavljen, ali kliknili na križec v desnem kotu monitorja.

Kdo ima prav?

Ali sploh in za koga?

  1. Če je v vaša prehrana pusta, kot puščava. Pusta, kot piščančje prsi in konzervirana tuna v vodi, omlete iz jajčnih beljakov, posneta skuta, … polna bio/eko cukra – takšnih in drugačnih »superživil«, kosmičev »z nizkim glikemičnim indeksom«, bio bombonov iz kokosovih cvetov, eko sladoledov z nektarjem agave, zelenjave iz Himalaje – in olj iz rastlin, ki jih ne bi niti prepoznali, ste kot po meri izdelan potrošnik vseh možnih prehranskih dodatkov.

organic-trap-organic-junk-food-is-still-junk-food

Prehrana, ki omejuje znotraj naravnih živil, omejuje tudi hranila. Možno, da takšna hiša še stoji, ne bo pa to potresno »varna gradnja«, če uporabim izraz iz gradbeništva, ki bi zdravju zagotavljala podporo tudi v obdobjih težjih preizkušenj oz. vseobsegajočega stresa. Konkretno? Težji izpiti na faksu, naporni treningi, lovljenje roka za oddajo bilanc v službi, prepir v družini, poskus hujšanja, ločitev od partnerja, nesporazumi z delavci, ki že tri mesece prenavljajo vašo kopalnico, … življenje, kot se zgodi.

2. Če ima vaša hrana ime, kot sendvič Franci iz avtomata, meni »Big Tasty«, pica-burek ali »deset u pola« (deset čevapov v polovici lepinje), potlej niste ravno potrošnik po meri, ste pa dobra tarča in potencialen kandidat za prodajo. Glede na količino in rednost »junka« na vašem jedilniku, bi bilo katero od prehranskih dopolnil prej dobrodošlo in morda celo bližje pravi hrani.

junkPredelana hrana – se pravi vse, česar sami ali vaši stari starši teoretično ne bi mogli uloviti, nabrati, pridelati ali izluščiti – je povsem verjetna zdravstvena katastrofa, če prevladuje na jedilniku. Premoč cukra, predelanih rastlinskih olj in zlorabljenih žit, ki niso pripravljena po tradicionalnih postopkih (namakanje in kaljenje), je povezano z večino modernih bolezni – od diabetesa, povišanega krvnega pritiska, težav s holesterolom, klinično debelostjo, nespečnostjo, pojavom degenerativnih bolezni, povezanih s pešanjem možganov (demenca, Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen), alergijami in netolerancami, rakom vseh vrst in v splošnem krajšo življenjsko dobo.

3. Če ima vaša prehrana jajca! in jetra (drobovino in ostali kosi cele živali), naravne mlečne izdelke in prosto-živeče ribe (sardele), zelenjavo (ter sezonskega sadja) in veste, kaj pomeni fermentacija (naravno kisanje), potem ste verjetno že zapustili ta članek, ali nadaljujete z branjem zgolj interesno. S prehranskimi dopolnili se vam po vsej verjetnosti res ni in ne bo potrebno ukvarjati.

Kaj takšnega danes ni več pogosto, kot včasih in trdim, da je naš odmik od prave hrane – tradicionalnih živil z najvišjo hranilno vrednostjo – ustvaril rodovitne pogoje za razrast industrije prehranskih dopolnil.

chicken-liver-fb
Drobovine smo se odvadili jesti, niti ne vemo, kje bi jo sploh dobili, ali kako pripravili. Z mesa odrežemo vse, kar ni pusta mišica. Jajce in beljak sta postali sopomenki. Na ribji pop sceni so po novem najpopularnejši losos, brancin in orada – vsi umetni (gojeni), vsi precenjeni. Ledenka in (ocvrt) krompir sta kraljica in kralj med zelenjavo, banane pa novem gojimo lokalno – tam, na plantaži za Bežigradom, kjer je bil nekoč nogometni stadion – in so v sezoni kar celo leto.

V kakšnih primerih?

Telesu je prav malo mar za naše filozofiranje o prehrani. Ali bi jedli meso ali ne? So ribe žival, ali za vegetarijance to niso? Je rumenjak hudič pod krinko? Se krava sme pomolsti ali vime temu ni namenjeno? So žitarice rešitev svetovne lakote ali največji magnet za pesticide na svetu? Je brokoli še za kuhanje pregrd, s to čudno zeleno kapuco, ali je »superživilo« in bi moral biti prisoten v vsakem zelenem smutiju?

food vs supplements

Telo potrebuje hranila in zanaša se na nas, da mu jih priskrbimo s prehrano. Brez beljakovin (aminokislin), esencialnih maščobnih kislin (omega 3), določenih vitaminov (A, B, D in K) in mineralov (kalij, natrij, cink, magnezij, …) človek ni (optimalno) zdrav in do danes ne bi preživel.

To ni moje mnenje, temveč zakon narave.

Danes nas držita pokonci farmacija in zdravstvo, s potiskom še korak dalje, ko organizmu že primanjkuje zalog »goriva« – zalog naštetih hranil. S takšno podporo je možno preživeti mesece, celo leta, brez zadostnega vnosa določenih hranil s prehrano. Posebej v primerih, ko je posameznik neaktiven in se ne troši mnogo. Kot avto – manj voziš, manj moraš tankati. Podobno je. Mi smo avto, vožnja je uporaba (aktivnost, delo, stres, bolezen, rast, …), gorivo so hranila.

Če nekdo, iz takšnih ali drugačnih razlogov v prehrani ne uspe zagotoviti dovolj hranil, šele potlej ima dopolnjevanje smisel. Vam meso in jetrca ne teknejo preveč? Razmislite o vitaminu B. Ste v splošnem bolj zelenjavni tip in nimate apetita po beljakovinah? V poštev pride kvalitetno dopolnilo beljakovin v prahu. Trpite za nespečnostjo in vas ponoči grabijo krči? Poskusite z magnezijem. Se ne spomnite kdaj ste na zadnje pojedli ribo ali telečje možgane? Razmislite o dopolnilu ribjega olja (maščob omega 3). Nastopijo pogoste težave z odpornostjo in prebavo? Poskusite s probiotiki, … itd.

Prehranska dopolnila lahko nadomestijo tisto, česar v prehrani ne (z)moremo (prežvečiti).

Katera so v splošnem najboljša?

Potegnimo črto in povzemimo, kje so pomanjkanja v splošnem največja. Iz izkušenj, ki jih podatki in študije že lep čas potrjujejo, pravim, da imamo tri poglavitne težave:

  1. Slabo stanje črevesne flore.
  2. Pomanjkanje maščobnih kislin omega 3 oz. nesorazmerje med omega 3 in omega 6.
  3. Zaskrbljujoče nizke ravni vitamina D.

Kako si lahko pomagamo?

  1. Probiotiki.

Kvalitetni probiotiki v kapsulah, ki vsebujejo žive bakterije in vsaj osem različnih kolonij, so vsesplošno zelo koristno dopolnilo.

Še nisem spoznal nikogar, ki bi posvetil več pozornosti zdravju črevesne flore in to obžaloval. Poleg probiotikov svetujem dodatek naravno lakto-fermentirane zelenjave* in »živih« mlečnih izdelkov** (iz surovega, nepasteriziranega mleka).

*Zelenjava, ki je vložena v slanici, ne po bližnjici (pasterizirana in v kisu). Pomislite na surovo kislo zelje.
**Pasterizacija in huje: ultra-pasterizacija ter homogenizacija, pretepeta mleko do neprepoznavnosti in ga oropata za prebavo koristnih encimov ter drugih aktivnih sestavin. Izbirajte jogurt, kefir, starane sire, maslo in kislo smetano iz ekološkega, če se le da surovega mleka (poskusite kozje, če obstajajo težave s kravjimi izdelki).

Nasvet: kapsula probiotikov zjutraj, na tešče, pred zajtrkom.
Preberite več: Ali obstajajo netolerance na živila in kaj so FODMAP?

2. Ribje olje.

Omega 3 so naš obliž. Celijo rane, ki jih v telesu povzroča vnetje (delujejo protivnetno). Omega 6 na drugi strani povzročajo rane (delujejo vnetno), če se jih nabere preveč.

Optimalno razmerje med Omega 3 in Omega 6 v telesu je 1:1, še sprejemljivo pa vse tja do 1:4 v prid omega 6.

Povprečen Evropejec se v tem trenutku sprehaja naokoli z enačbo O3:O6=1:15-20. Groza.

omega 3

Groza, ker je prav vnetje brez pripomb priznano kot poglaviten vzrok mnogih zdravstvenih težav.

Pogasimo požar! Dopolnimo omega 3, ki nam manjkajo z dobrim, prečiščenim ribjim oljem* ali oljem jeter polenovke, ter zamenjajmo vire Omega 6** v prehrani z boljšimi maščobami, stabilnimi nasičenimi (maslo ghee, kokosova maščoba, neprečiščena mast rdeče palme, svinjska mast) in enkrat-nenasičenimi omega 9 (avokado, olive, makadamija, oljčno olje, jajca, jagnjetina, govedina, divjačina, kostni mozeg).

*Niso več petdeseta in obstajajo dopolnila brez okusa in vonja po ribah.
**Omega 6 prednjačijo v žitaricah, oreščkih (makadamija in lešniki sta izjemi) semenih (bučno, laneno, sezam in sončnično seme) in rastlinskih oljih (sojino, sončnično, bučno, idr.), margarinah in podobnih namazih, jajcih, mleku, mesu in živalskih izdelkih industrijske reje (posebej perutnini in svinjini).

Nasvet: žlica ali dve ribjega olja/olja polenovke dnevno, pred zajtrkom ali večerjo.
Preberite več:
Razmerje med omega 3 in omega 6.
Omega 3: Prednosti in slabosti.
Je laneno seme dober vir omega 3?

  1. Vitamini D3, K2 in A.

Včasih smo bili »na soncu«. Danes smo »na klimi« in gledamo sonce skozi okno svoje pisarne.

vitamin dPomanjkanje vitamina D je povezano s slabim stanjem kosti, z depresijo, kronično slabim razpoloženjem, pomanjkanjem energije ter splošne kondicije. Kdor ne živi blizu črte ekvatorja ali se redno nastavlja soncu med 11 in 14 uro, z dopolnilom težko zgreši.

Nasvet: Preverite stanje vitamina D v krvi (25-hidroksi vitamin D). Če so koncentracije nižje od 30-40 ng/mL, svetujem vsaj 2500-4000 IU vitamina D3 dnevno z obrokom.

Opomba: učinek D3 je v telesu močno odvisen od njegovih »partnerjev« – vitamina A in K2. Prvega dobite dovolj, če že enkrat tedensko užijete kos telečjih jeter, drugega pa svetujem dodati dopolnilu vitamina D v razmerju 100 mcg K2 na vsakih 1000 IU D3.

Več:
Vitamin A.
Vitamin K.
Vitamin D.

V zaključku, ponovimo bistvo: Prehranska dopolnila lahko nadomestijo tisto, česar v prehrani ne (z)moremo (prežvečiti).

Najprej štal’ca pol’ pa krav’ca, so nas učili:

Naravna hrana je »štala«, dopolnila pa nič več kot malo »tele«.

Pri Dr. Feelgood pomagamo obremenjenim odraslim do boljšega počutja in več energije. S pomočjo naših programov vadbe in prehranskega svetovanja skupaj poiščemo najpomembnejše korake in konkretne načine, s katerimi na razumno in sprejemljivo v vsakdanje življenje uvedemo navade, ki vodijo do zastavljenih ciljev. Več info: www.drfeelgood.si

Mario Sambolec, dr. Feelgood
info@feel-good.si