Aflatoksin – za mnoge nova beseda v osebnem slovarju. V mojem sicer obstaja že nekaj časa, vendar ji je do nedavno manjkalo podrobnejše tolmačenje.

Upoštevajoč vse preštudirano o teh toksičnih izločkih, se naposled najtrdnejše naslonim na znanje z univerze Cornell in tamkajšnjega znanstvenega oddelka, ki se ukvarja z naravno prisotnimi rastlinami, strupenimi za živino in druge živali (tudi ljudi, seveda).

Osebna izkaznica

Aflatoksini so strupeni presnovki določenih gliv, prisotni v krmi živali in posledično tudi v naši hrani.

Spadajo v skupino mikotoksinov, zaradi izstopajočih negativnih zdravstvenih posledic za ljudi (rak in aflatoksikoza), domače živali in živino povsod po svetu, so zasluženo deležni precej pozornosti.

1960 se je predpostavilo, da je toksin glivičnega izvora. Leto kasneje so glivo prepoznali, kot Aspergillus flavus, njenemu malemu strupu pa dali ime Aflatoksin, po svoji “materi” (A.flavis – Afla). To odkritje je sprožilo plaz povezav med tovrstnimi onesnaževalci v našem okolju in takrat še nepojasnjenimi boleznimi med ljudmi in smrtnimi primeri med živalmi (bolezen »Puran X«, ki je v tistem času v Angliji pomorila preko 100.000 farmskih ptic v vsega nekaj mesecih).

Na Inštitutu za higieno in tehnologijo mesa v Beogradu, so leta 2013 v študiji prikazali, da je v povprečju skoraj četrtina vzorcev krme za živali onesnažena s aflatoksini. Aflatoksini (A. flavus, A. parasiticus, A. nomius ter A. niger) se pojavljajo v treh oblikah B, G in M. Slednji (M1 in M2) predstavljata neposredno nevarnost v hrani in krmi, našli pa so ga v mleku (od tu črka M) doječih živali, kjer je bil aflatoksin prisoten skozi onesnaženo industrijsko krmo.

Na Inštitutu za higieno in tehnologijo mesa v Beogradu, so leta 2013 v študiji prikazali, da je v povprečju skoraj četrtina vzorcev krme za živali onesnažena s aflatoksini.

Preberite več: Kaj pa mleko?

Zločini

Okvara jeter, rak, gastrointestinalna disfunkcija, padec odpornosti, salmoneloza, reproduktivne motnje, anemija in zlatenica. Vse to je aflatoksikoza pri živalih, ki so izpostavljene že nizkim količinam aflatoksina glede na standarde.

Pri ljudeh je tako, da zopet najbolj nastradajo reveži, kot bi rekla moja mama.

Živila, ki presegajo določene standarde po vsebnosti tega strupa na tržišču razvitejših držav naj ne bi bila dovoljena oz. vsaj niso tako pogosta, rekoč relativno, če upoštevam izsledke prej navedene študije. Večino onesnažene robe pošljemo v smer držav tretjega sveta, kot so Tajvan, Uganda in Indija, poleg neštetih drugih, od koder poročajo o trebušnih krčih in napadih bruhanja, pljučnih in možganskih edemih, zamaščenih jetrih, ledvicah in srcu ter nenadnih komah.

Zatočišče

Aflatoksin se najpogosteje zadržuje v žitih in koruzi, predvsem v časih žetve. Posebej mu ustreza neprimerno shranjevanje obranega pridelka, ko je zagotovljeno ravno dovolj vlage, da se razraste plesen. Strup lahko občasno srečamo v industrijskem mleku in mlečnih izdelkih, rad biva tudi v arašidih in oreščkih z lupino, figah, začimbah ter bombažu. Hrana živalskega porekla (meso, jajca in mleko) je lahko gostitelj aflatoksina pod pogojem, da se je žival krmilo z industrijsko onesnaženo krmo.

Preberite več:
5 resnic o (rdečem) mesu.
Jajca in salmonela.

Protiorožje

Ogibanje mestom, kjer se ta mikotoksin nahaja je verjetno najučinkovitejše protiorožje pred njim.

Žita (in koruza) že sama po sebi, četudi v najdražji bio/eko opravi, niso po prav nobenem kriteriju pomembno živilo za naš zdravstveni uspeh. Od oreščkov si največjo merico zaslužijo makadamije, mandlji, tudi lešniki, ki težav z aflatoksini za razliko od arašidov nimajo, mandlji pa pridobijo novo dimenzijo okusa in še več zdravja, ko se jih kali (čez noč namoči v mlačni vodi s čepcem soli in nato suši kakšnih 12 ur na temperaturi do 40-50 stopinj).

Preberite več:
Bio/eko – zdravo ali drago?
Namakanje in kaljenje.

Mlečne izdelke izbirajmo od koz, ali ovc, če teh ni blizu, potlej so ok tudi kravjimi, če le hranjene pašno (ekološko poreklo), mleko pa naj bo po možnosti surovo (nepastrizirano). Fige uživamo zgolj v njihovi sezoni in ne v posušeni, uvoženi in žveplani obliki, začimbam pa preverimo poreklo in na embalaži poiščimo napis: iz preverjenega ekološkega kmetijstva.

Ko govorimo o mesu in hrani živalskega porekla nasploh, trdno velja Feelgood zakon, ki pravi:

Hrana je lahko vredna in zdrava le toliko, kolikor je bil zdrav vir njene hrane.

To pomeni, da meso živali, hranjene z nenaravno, onesnaženo krmo ne more biti zdravo tako, kot ne more biti zdrav regrat, ki je zrasel ob avtocesti, ali brokoli, na katerega smo stresli karjolo pesticidov.

V zaključku lahko izpostavimo nekaj naravnih zaščitnikov pred negativnimi učinki aflatoksina in drugih okoljskih strupov, ki bremenijo naše telo v modernem bivalnem okolju.

  • Začimbe in zelišča (turmeric – kurkuma, ingver, zeleni čaj),
  • lukovke (čebula, česen, por, čemaž),
  • kapusnice (brokoli, cvetača, brstični ohrovt, zelje in ohrovt),
  • s karoteni bogata zelenjava kot je korenje, buča, paprike, paradižnik,
  • klorofil v zeleno-listnati zelenjavi (špinača, blitva) in algah (klorela, spirulina), živila, ki stimulirajo proizvodnjo antioksidanta glutationa (sirotka v prahu, šparglji in avokado).

 

Mario Sambolec, dr. Feelgood
info@feel-good.si