Vonj, okus … užitek! Pa saj ni možno karkoli od naštetega opredeliti kot nezdravo – ali?

Pri Feelgood imamo radi kavo, to ni skrivnost. Vendar, ali je stališče preveč pod vplivom izkušnje, ali je kava res lahko zelo zdrav napitek?

Kava in antioksidanti

V prvi vrsti je kava bogat vir biološko aktivnih koristnih spojin – kofeina, klorogeničnih kislin in drugih fenolnih spojin, ter diterpenov in melanoidinov – ki učinkujejo na presnovo, počutje in zdravje. Spodbujajo delovanje telesu lastnih zaščitnih encimov in lahko prispevajo k zaščiti proti boleznim z vnetnimi izvori.

Kava zviša koncentracijo antioksidantov v krvi in poveča njihovo aktivnost bolj, kot naj bi to uspelo kakavu ali čajem (zeleni, črni, zeliščni). Glavna antioksidanta, ki kavi to omogočata sta klorogenična in kafeična kislina. Ocenjeno je, da pivci kave užijejo tudi do 1 g klorogenične in 500 mg kafeične kisline dnevno in na ta način pokrijejo neverjetnih 70 odstotkov užitih antioksidantov dnevno.

Analize prehranskih navad v ZDA, Španiji, Franciji, na Norveške, Finskem, Japonskem in Poljskem ugotavljajo, da je kava pravzaprav glavni vir antioksidantov v sodobni prehrani

Prebivalci razvitih držav zaužijemo do 64% celotnega vnosa antioksidantov samo iz kave. Zato ni presenečenje, da je kava v opazovalnih raziskavah zelo dosledno povezana z dolgoživostjo in boljšim zdravjem – predvsem s presnovnim in srčno-žilnim.

Kava in presnovno zdravje

V primeru presnovnega zdravja je ta povezava celo popolnoma obratno-sorazmerna oz. po domače: “več je boljše«. Starejši pregledi in meta-analize z najmanjšim tveganjem za razvoj diabetesa tipa 2 povezuje celo več kot 6 ali celo 7 šalic kave na dan oz. 12% zmanjšano tveganje za razvoj diabetesa tipa 2 za vsaki dve dodatni šalici dnevno Te ugotovitve potrjuje novejši meta analizi, ki z najmanjšim tveganjem povezuje celo 10 šalic kave na dan.

Kar sledi je še cel kup drugih povezav z zmanjšanim tveganjem za vrsto bolj ali manj nevarnih zapletov; od umrljivosti iz vseh vzrokov do srčno-žilnih bolezni in večih vrst raka. Veliko preveč materiala, da bi ga naštevali posamezno.

Za polno mero nedavna meta-analiza ugotavlja tudi ugoden učinek na telesno sestavo – manjšo zamaščenost. Res je; kava vam lahko celo pomaga izgledati boljše v kopalkah.

Glede uživanja kave, je znanstvena literatura v občutnem nasprotju z zmotnim popularnim prepričanjem, da je “škodljiva razvada”.

Ampak, ko rečemo; “le privoščite si kavo, ker bo prej koristna kot škodljiva”, imamo seveda v mislih črno kavo, ne kavi podobne mastno-cukraste koktejle. Sicer tudi s slednjimi ni nič hudo narobe, le nekoliko več prehranske gimnastike zahtevajo, če jih želite primerno umestiti v kontekst.

Kava in kontraindikacije

Na koncu pa velja še spomniti, da je tudi s kavo tako kot z večino stvari v prehrani – koristna je do neke mere in odvisno od posameznikove tolerance oz. življenjske situacije:

  • Nosečnicam se uživanje kofeina močno odsvetuje zaradi povečanega tveganja za spontani splav.
  • Kofein je je domnevno odgovoren tudi za poslabšanje simptomov PMS sindroma in povišanje sistoličnega krvnega pritiska s 3 do 14 milimetrov živega srebra (mm Hg) ter diastoličnega pritiska med 4 in 13 mm Hg pri osebi, ki sicer nimajo težav s hipertenzijo.
  • Uživanje kave (s kofeinom) v drugi polovici dneva bo najbrž poslabšalo kakovost spanca.
  • Obstaja verjetnost, da kava ne bo prinesla enakih koristnih učinkov posameznikom z genetsko povečanim tveganjem za visok krvni tlak in tistim, ki si lastijo “počasne” gene za presnovo kofeina.
  • Če vam veliko kave povzroči prebavne težave, je uživanje kave pametno omejiti pod mejo tolerance.

Sorodno branje:
Kdaj je kava zdrava in kdaj ne?

 

Nenad Kojić,
prehransko svetovanje in osebno trenerstvo #pozdravipameti
www.feel-good.si
info@feel-good.si


Če je med vašimi cilji zdravje in boljše počutje, hujšanje ter preoblikovanje telesa s pomočjo prehrane, imamo za vas:

Feelgood program prehranskega svetovanja

Pri Dr. Feelgood smo povzeli desetletje izkušenj v najpomembnejše korake, s katerimi lahko na razumen in sprejemljiv način v vsakdanje življenje uvedete navade, ki vodijo do izpostavljenih ciljev.

  • Cilj (shujšati, na primer) in jedilnik (dieta) ne bosta dovolj.
  • Da bi dosegli rezultat bo potrebno razviti navade in določene spretnosti.
  • Slednje omogoča redna praksa, s smiselnim napredovanjem.

 

Ponujamo programe:

  • Hujšanje in zdravje.
  • Preoblikovanje telesa ter šport.
  • Podjetni in učinkoviti.
  • Prehrana za nosečnice.
  • Prehrana otrok.
  • Prehrana starostnikov.

Za prijave in več informacij je na voljo elektronski naslov info@feel-good.si

 

Mario Sambolec, Dr. Feelgood
www.drfeelgood.si