Vonj, okus … užitek! Pa saj ni možno karkoli od naštetega opredeliti kot nezdravo – ali?

Pri Feelgood imamo radi kavo, to ni skrivnost. Vendar, ali je stališče preveč pod vplivom izkušnje, katero opisujejo prve tri besede, ali je kava res lahko zelo zdrav napitek?

Raziskave, ki omenjajo kavo in njene učinke na naše zdravje je možno interpretirati na veliko različnih načinov. Na primer: ena obsežnejših študij kaže, da vnos vsaj šestih skodelic kave dnevno drastično zniža možnosti za pojav sladkorne bolezni (tipa 2).

Preberite več:
– Prehrana sladkornega bolnika nekoč in danes

Obstaja precej verodostojnih poročil in raziskav o takojšnjih učinkih kofeina na izboljšanje zbranosti, budnosti, mentalnih ter fizičnih sposobnosti. Dve do tri skodelice kave dnevno naj bi celo znižale možnost za pojav Parkinsove bolezni in žolčnih kamnov pri moških.

Ne zveni slabo, vendar ima raziskovalno ozadje (pogosto) tudi drugo plat. Izbrskamo lahko namreč nekaj takšnih raziskav, ki povezujejo količino kave (kofeina) s povečanim tveganjem za spontani splav, če posegamo po kavi več kot trikrt dnevno. Kofein v takšnih količinah je domnevno odgovoren tudi za poslabšanje simptomov PMS sindroma in povišanje sistoličnega krvnega pritiska s 3 do 14 milimetrov živega srebra (mm Hg) ter diastoličnega pritiska med 4 in 13 mm Hg pri osebi, ki sicer nimaj težav s hipertenzijo. V splošnem je znano, da preveč kofeina lahko povzroči nevrozo, tresavico in poruši naraven ritem spanja.

Preberite več:
Prehrana in PMS
Kako (za)spati?

Nestrinjanje pri učinkih kofeina na krvni pritisk

Ni še povsem jasno na kakšen način kofein vpliva na krvni pritisk. Nekatere študije pravijo, da imajo tisti, ki redno uživajo več kofeina, po pravilu višji krvni pritisk. Druge raziskave to sicer potrjujejo, a jasno pokažejo, da kava lahko povzroči višji pritisk krvi na stene žil zgolj v trajanju nekaj minut ali ur, kar ne povzroča resnejših komplikacij povezanih s hipertenzijo.

Redni »kofetkarji« razvijejo toleranco in se na ta način izognejo dolgoročnim težavam. Govorim o adaptogenem delovanju naravne spojine, katero telo prepozna in se nanjo prilagodi po poti narobe obrnjene črke U – učinki so potencirani le do določene točke. Nasprotno je denimo pri sintetičnih dopolnilih (kofein v kapsulah), kjer adaptogenega učinka ni, obrnjeno črko U pa v grafu nadomesti strma črta. To pomeni, da večja količina eksponentno povzroči tudi večjo obremenitev za naši nadledvični žlezi in posledično prej, hitreje ter “močneje” privede do težav, ki jih pogosto opišemo z “izgorelostjo”.

Preberite več:
Kako pomiriti stresne hormone?

Če koga nasprotujoči podatki še niso zmedli utegne biti poročilo 12 let trajajoče študije, opravljene na Harvardu leta 2005, ki vključuje populacijo 155.000 žensk zelo zanimivo. Raziskovalci so namreč povezali pitje Coca Cole (in podobnih pijač) s težavami s krvnim pritiskom, dočim jim za kavo ni uspelo pokazati podobne korelacije. V bistvu so celo pokazali, da se je povprečni krvni pritisk pri ženskah, ki so pile kavo na dolgi rok celo znižal.

Po vsem očitno res ni tehtnega razloga za odrekanje kavi, v kolikor nekomu prija. Razen seveda, če je podvržen nemilosti hipertenzije (kronično povišan krvni pritisk). V takšnem primeru veliko kofeina ali drugih poživil v kakršnikoli obliki verjetno ne bo najboljša ideja.

Kava ima večji anti-oksidativni potencial kot kakav ali čaj

Kava zviša koncentracijo anti-oksidantov v krvi in poveča njihovo aktivnost bolj, kot naj bi to uspelo kakavu ali čajem (zeleni, črni, zeliščni). Glavna antioksidanta, ki kavi to omogočata sta klorogenična in kafeična kislina. Ocenjeno je, da pivci kave užijejo tudi do 1 g klorogenične in 500 mg kafeične kisline dnevno in na ta način pokrijejo neverjetnih 70 odstotkov užitih antioksidantov dnevno.

Preberite več:
Rooibos.
Kaj pa čokolada?

Resnica o kavi in krvnem sladkorju

O kavi še vedno kroži govorica, da po zaužitju značilno poviša raven sladkorja in inzulina v krvi. Resnica je tudi tokrat malo bolj zapletena. Če citiram nedavno Finsko študijo obstaja obratno sorazmerje med prostim inzulinom v krvi (na tešče) in stopnjo krvnega sladkorja, kar so raziskovalci pripisali pozitivnim učinkom kave in zaključili, da lahko slednja opazno pripomore k zmanjšanju možnosti za nastanek sladkorne bolezni tipa 2. Kljub temu ostaja možnost, da kronično “zlorabljanje” kave (in kofeina) čez čas vseeno malenkostno zviša povprečne vrednosti sladkorja v krvi, kar pa z vidika hujšanja in izgube telesne maščobe ni najbolj jasno.

Klorogenična kislina – močan antioksidant, ki ga izpostavljam – upočasni absorpcijo glukoze (sladkorja) v kri po zaužitem obroku. Kofein deluje ravno obrano, mimogrede, zaradi česar naj bi bila brez-kofeinska različica kave odlična alternativa za diabetike in ostale, v skrbeh zaradi krvnega sladkorja.

Kava brez kofeina je kot avto brez volana, bi lahko rekli športniki, pri katerih je učinek kofeina na krvni sladkor celo zaželen, saj aktivne mišice učinkovito oskrbi z gorivom in vsi, ki želijo več energije ter zbranosti, ki sta prav tako povezana z učinki kofeina.

Obstaja razlika med ekološko kavo in kavo konvencionalne pridelave?

Na žalost zaseda kava nehvaležno tretje mesto na seznamu kemično najbolj obdelanih snovi (s sintetičnimi pesticidi, gnojili in herbicidi), takoj za tobakom in bombažem.

Če predpostavim, da ne kadite ekološko pridelanih cigar ali se oblačite v obleke iz ekološkega bombaža (kar danes niti ni več taka eksotika kot se morda sliši), bi bila lahko prav kava tisto področje, kjer bi njeni ljubitelji lahko opazno omejili izpostavljenost potencialno škodljivim kemikalijam.

Toksični pesticidi, herbicidi in sintetična gnojila, ki so prisotni v konvencionalno pridelani kavi, so poleg ogromnega bremena, ki ga predstavljajo okolju (uničenje ekosistema, pustošenje gozdov, slabo zdravje pridelovalcev) povezani tudi z boleznimi (Parkinsonova), spontanimi splavi ter mnogimi oblikami rakavih obolenj in tumorjev.

Preberite več:
Napotki za razstrupljanje.
Prehrana in rak.

Tudi, če nekomu za zdravje pridelovalcev kave ni preveč mar in ga potencialne zdravstvene grožnje povezane s pesticidi ne skrbijo preveč, v nakup ekološko pridelane kave morda le prepriča dejstvo, da je slednja zaradi »delikatnejših« obdelovalnih postopkov in hranilno vrednejše zemlje, navadno bogatejše arome in polnejšega okusa v primerjavi s popularnejšimi, konvencionalnimi različicami.

Preberite več:
Kaj pa Bio/Eko?

Zanimivo in spregledano dejstvo, ki postavi integriteto jutranje kavice pod debel vprašaj predvsem zaradi resnice, da je kava pri veliko ljudeh pogosteje na dnevnem »jedilniku«, kot recimo jagode ali kakšen drug predstavnik iz skupine sadja in zelenjave. Je pa res, da se z morebitno vsebnostjo škropiv pri slednjih mnogo bolj obremenjujemo.

Če bi lahko svetoval vašo kuhinjo oplemenititi z le enim ekološkim živilom od jutri dalje, bi bila kava zelo verjetno moja prva izbranka.

Sorodno branje:
Kdaj je kava zdrava in kdaj ne?


Če je med vašimi cilji zdravje in boljše počutje, hujšanje ter preoblikovanje telesa s pomočjo prehrane, imamo za vas:

Feelgood program prehranskega svetovanja

Pri Dr. Feelgood smo povzeli desetletje izkušenj v najpomembnejše korake, s katerimi lahko na razumen in sprejemljiv način v vsakdanje življenje uvedete navade, ki vodijo do izpostavljenih ciljev.

  • Cilj (shujšati, na primer) in jedilnik (dieta) ne bosta dovolj.
  • Da bi dosegli rezultat bo potrebno razviti navade in določene spretnosti.
  • Slednje omogoča redna praksa, s smiselnim napredovanjem.

 

Postavi cilj

Ponujamo programe:

  • Hujšanje in zdravje.
  • Preoblikovanje telesa ter šport.
  • Podjetni in učinkoviti.
  • Prehrana za nosečnice.
  • Prehrana otrok.
  • Prehrana starostnikov.

Za prijave in več informacij je na voljo elektronski naslov info@feel-good.si

 

Mario Sambolec, Dr. Feelgood
www.drfeelgood.si