Od naše države smo dobili navodila [1], kako tekom naslednjega desetletja postati zdravi in čili. Si v njih, torej v Resolucijo o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025, sploh drznemo podvomiti?

Pisati o tej temi nisem pomislil, tudi po tem, ko mi je znanec posredoval dokument po elektronski pošti s pripisom: »Have fun in mirne živce ob branju. Ene stvari so res 100 let za kamelami«. Kliknil sem na povezavo, prebral dobrih 50 strani dolgo resolucijo Ministrstva za zdravje in se večkrat vmes, priznam, tudi nasmehnil, vendar ne iskreno. Na e-mail sem odgovoril: hvala in ponosen sem, ker znaš bolje.

Dogodek, ki je sledil, me ni pustil pri miru.

Nekega dne izvem, da je moj nečak [2] v hudi stiski. V osnovni šoli, katero obiskuje, so imeli namreč »dneve zdrave prehrane«, »tradicionalni slovenski zajtrk«, »zajtrki naših babic«, … ali kakor koli se že reče dnevom, ko se učencem predstavi smernice t.i. »zdrave prehrane«.

Po koncu je prišel domov, presunjen, v šoku in poln dvomov, po pričevanju sestre, da je vse, kar ga v šoli učijo ena navadna laž. Seveda, lahko razumete, če ti pri prehrani rečejo, da »zdravo« pomeni kruh in marmelada in »nezdravo« predstavljajo jajca na maslu, ti pa veš drugače, potlej lahko hitro posplošiš in podvomiš tudi v pouk matematike, ali biologije. Tega ne bi odpisal, kot otroško, temveč se mi zdi precej razumno, kritično razmišljanje desetletnika in resen problem.

Ponovno sem prelistal nacionalni program, tokrat z nove perspektive in posledično povsem brez nasmeška. Res ne želim izpasti pametnjakovič, ne nazadnje sem bil kot mali dečko naučen, da je “najlažje kritizirati”, zato, sine, če nimaš za povedati kaj pametnega, bodi raje tiho. Poglejmo, ali me je izučilo …

Trije »ključni izzivi« resolucije, kot jih vidijo avtorji dokumenta, so:

  1. Zajeziti kronične nalezljive bolezni (srčno-žilne bolezni, rak, diabetes 2 [3], bolezni prebavil in dihal) in debelost ter znižati krvni pritisk in ravni holesterola.
  2. Problem je, pravijo, »energijska neuravnoteženost med porabo in vnosom« in vzrok za to »preveč maščob« v prehrani.
  3. Priporočeno je vsaj 30 minut zmerno intenzivne telesne dejavnosti vsak dan, če želimo shujšati, pa naj bi to količino podvojili.

Skratka, nacionalni program bo uspešen, če bomo:

a.) Shujšali (spravili BMI pod 25),
b.) več migali,
c.) povečali delež dojenih otrok,
d.) jedli več sadja, zelenjave in rib,
e.) zmanjšali vnos trans maščob, nasičenih maščob, soli in sladkorja,
f.) povišali vnos žit in žitnih izdelkov.

Najprej se osredotočimo na pozitivno:

  • Točka 1? Super! Cilj je pravi, ko bi bila le še pot. Več: 4 etape do Feelgood prehrane.
  • Točka 2 prav tako, vsaj prvi del. Kronično pretiravanje s kalorijami se vsekakor zdi ključen razlog za prekomerno telesno težo. Pa je res vzrok za to (izključno) preveč maščob, kot je izpostavljeno? Več: Maščobe in holesterol.
  • Točka 3? Hvala bogu! Več gibanja je že nekaj, pod kar se verjetno vsi podpišemo. Pa vendar, kaj “več gibanja” pravzaprav pomeni? Je lahko napačna izbira panoge za koga prej škodljiva, kot koristna? Več: 4 etape do Feelgood vadbe.
  • Zelo vesel sem, da se izpostavlja pomen dojenja. O higienski hipotezi (hygiene hypothesis, ang.) sem prvič prebral v knjigi Michela Pollana z naslovom Cooked. V prevodu gre za premiso, da mora biti otrok izpostavljen več bakterijam, ne manj, z namenom optimalnega razvoja imunskega sistema. Najintimnejši stik otroka z bakterijami je prav dojenje. “Otroci, rojeni po postopku carskega reza, ki je bistveno bolj sterilen, potrebujejo mnogo več časa za populacijo črevesja s koristnimi bakterijami in nikoli ne razvijejo optimalne raznolikosti teh. Obstaja nemalo raziskovalcev, ki so mnenja, da se tudi to dvoje – odsotnost dojenja in vedno večkrat uporabljen carski rez – nahaja med poglavitnimi razlogi za vedno več primerov alergij, astme in debelosti pri otrocih”, piše Pollan.

Kje so neskladja ali, rečeno drugače: kaj je tisto, kar še vedno ostaja 100 let za kamelami?

Maščobe in holesterol [4]

»Prebivalci Slovenije kljub ugodnemu splošnemu trendu zmanjševanja maščob v prehrani še vedno zaužijejo preveč maščob … nekoliko se je izboljšala sestava zaužitih maščob, saj se je povečal delež zaužitih rastlinskih maščob na račun zmanjšanega uživanja živalskih maščob. Ta uspeh lahko pripišemo aktivnostim prehranske politike v preteklem obdobju (poševni tisk dodan)«.

Klasika. Še vedno tolčemo prazno slamo in jo kličemo hudič. Nasičenim maščobam se je znanost že javno opravičila, sicer sramežljivo in potihoma, pa vendar, za diskriminacijo proti njim v preteklih desetletjih.

Realno, maščobe niso noben bavbav, kot smo nekoč mislili. Tudi nasičene maščobe v zmernih količinah ne, niti holesterol v naravni hrani. Ja, holesterol – bistven del vsake celične membrane, ki nadzoruje kaj sme vanjo vstopiti, ali iz nje oditi, je odgovoren za presnovo spolnih hormonov in v najvišjih koncentracijah prisoten v naših možganih – organ, ki ga po večini cenimo najbolj.

Pretiravati je seveda lahko problem in pretiravati znamo ljudje v marsičem. Tudi v maščobah – v predelanih, ki so v čokoladicah, keksih, čispih in drugem junk-foodu, ter v naravnih tudi (preberi več: Vaška dieta).

Jej manj in več migaj, ali zakon energijske bilance.

Debeli smo, ker jemo preveč (maščob) in se gibljemo premalo, meni naša vlada. Se strinjam, ampak le deloma. Menim, da kalorija ni enaka kaloriji (preberite več), zanemariti pa ne gre tudi delovanja nekaterih hormonov, ki uravnavajo apetit (grelin, leptin, inzulin, …). Preberite več: Jej manj in več migaj.

(Še) več žit [7]

Na to sem mislil, ko sem zgoraj vprašal, ali je res krivo izključno preveč maščob, za porušen kalorični balans. Tudi ogljikovi hidrati imajo kalorije, sicer manj, kot maščobe, pa jih je kljub temu precej enostavno prenajesti se (za razliko od beljakovin). To ve vsak, ki je kdaj poskusil odmeriti priporočeno porcijo čokopofs kosmičev za zajtrk, ali se ustaviti pri samo enem kosu kruha. Predvsem žita imajo pri mnogih specifičen, presenetljivo nenasiten učinek v primerjavi z nekaterimi drugimi viri ogljikovih hidratov, kot je krompir, na primer, ali druge gomoljnice, ob tem pa je tu še fama okoli glutena, ki je v vedno večji meri povezan z različnimi in netipičnimi simptomi. Več: Gluten – polnozrati fiks.

Poleg žit, se svetuje uživati več sadja in zelenjave, kar že zveni nesporno navodilo, je pa tudi precej neuporabno – kaj “več zelenjave” pomeni? Tenstan krompir šteje? Pa sadje je tudi pomaranči sok, a ne? Več: Najbolj neuporabni prehranski nasveti.

Ne. In še enkrat ne. Z razumevanjem navodila v ohlapnem, si lahko zelo hitro opravičimo zajtrk z marmelado na kosu kruha in sadni sok poleg, kot zdrav. Morda ni tkao mišljeno, je pa še vedno realnost.

drfeelgood_resolucija o prehraniBritanski kardiolog Dr. Aseem Malhotra pravi, da danes med nami vlada epidemija dezinformacij, kar je v mnogih pogledih bolj škodljivo in pogubno, kot marsikatera bolezen, ali zdravstvena težava, ki jo želimo rešiti. Se strinjate z njim? Je tako tudi pri nas?

Kako, če ne tako?

V razmislek vam ponudim okvir, po katerem si lahko sestavite Feelgood jedilnik zase. Za vsa morebitrna vprašanja smo na voljo na info@feel-good.si.

Preberite več:
Manevriranje med resnicami in lažmi pri prehrani.
Psevdoznanost.
Prehranske smernice: dobro, slabo in smešno.

 

Mario Sambolec, dr. Feelgood
info@feel-good.si


[1] Resolucija o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025: http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/javna_razprava_2015/Resolucija_o_nac_programu_prehrane_in_in_tel_dejavnosti_jan_2015.pdf

[2] Veste, moj nečak ima to srečo ali nesrečo, da je njegov stric poseben čudak, ki je večino odraslega življenja centriral okoli neodvisnega raziskovanja in dela na področju prehrane. Ta strast je očitno nalezljiva in seva tudi v najožji družinski krog. Tako se je Aleksej že kot mali naučil, kaj v svetu prehrane pomeni »levo« in kaj »desno« in o čem ni dvoma. Sicer se lahko včasih malo pošališ in izbereš drugače, kot veš, da je prav, ampak to ne spremeni dejstev, je izjema in za »gušt«.

[3] Diabetes NI kronična bolezen: http://sugarfreekaren.com/2015/03/14/jason-fung-towards-a-cure-for-type-2-diabetes-at-the-old-mutual-health-convention/

[4] http://www.feel-good.si/blog/2014/07/13/mascobe-holesterol/

[5] Meta analiza šestih največjih študij v zgodovini, na temo zniževanja holesterola v povezavi z učinki na zdravje, je pokazala dvakrat višje tveganje za samomor ali smrt zaradi nasilja ter kot vzrok navedla depresijo (pomanjkanje holesterola v možganih privede do motenj v signalizaciji serotonina – hormon »sreče«).

[6] Povzeto po knjigi The Big Fat Surprise, avtorice Nine Teicholz.

[7] http://www.feel-good.si/blog/2014/07/02/tezavna-razmerja/

[8] Industrija prehrane ima vsekakor prste vmes. Žita in škrob se namreč zelo poceni pridobi, jih drago proda in zapakira v drugačne oblike pri vsakem obroku – kosmiči za zajtrk, sadje in žitna ploščica za malico, rižota ali testenine za kosilo in polnozrnat kruh za večerjo – raznolikost, ki jo v hranilnem smislu dobesedno povozi že ena porcija telečjih jetr’c ali par kuhanih jajc, kalorično pa je prvi scenarij neprimerljivo ljubši za spodbujanje potrošništva po podobi »petkrat na dan«.