10 živil za katera smo pozabili, da so zdrava.

Danes je težko biti zdrav. Zahteve so postale enormne. Poglejmo, moraš biti:

Vegan, ki je po možnosti tudi keto, ali vsaj LCHF.
• Izbirati vse bio, eko, lokalno in sezonsko,
• Jesti samo surovo.
• Ne smeš jesti po šesti uri popoldne, niti zjutraj, ali preveč čez dan. Skratka, čim manj na splošno. Najbolje nič, če gre.
• Ko smo že pri nič, to definitivno velja za sladkor, tortice, … vse, kar je preveč okusno, ali utegne postati pretirano zabavno. Zdravje zahteva safr, stari.

Kakšne so bile zahteve za zdravje včasih?

 1. Imaš noge, uporabljaj jih. Gibaj se, hodi.
2. Imaš zobe, uporabljaj jih. Žveči.
3. Imaš pamet, uporabljaj jo. Razmišljaj kritično, ne senzacionalistično.

V nadaljevanju izpostavljam deset živil, ki so bila včasih cenjena kvaliteta – vsakdanja osnova in nepogrešljiv del zdrave prehrane. Danes nad njimi vihamo nos, delamo grimase, jih prebiramo s krožnikov, ali celo mečemo stran.

Preberite več: Prehrana za zdravje.

1. (Postan) kruh.

Mi verjamete, da je lahko postan kruh bolj »zdrav« od svežega? Pravim bolj zdrav, ne okusnejši. Vendar je tudi prvega možno ponovno oživeti. S toasterjem, na primer.

Razlika je odporni škrob, ki se tvori v procesu temeljitega ohlajanja, ali »staranja« ogljikovih hidratov v primeru kruha.

Odporni škrob služi kot hrana našim dobrim črevesnim bakterijam, zato vpliva na prebavo in odpornost, ne vzdigne ravni sladkorja (inzulina) tako naglo, ima lahko nižjo kalorično vrednost in mnoge občutno bolj nasiti.

Preberite več: Kaljenje, namakanje in odporni škrob.

Na vsa vprašanja o glutenu, ki priletijo v moj inbox vsakič, ko omenim kruh, odgovarjam v sledečem odstavku:

Če niste alergični ali huje netolerantni na gluten, vam tudi šnita navadnega kruha, porcija pašte, … izberite, kar koli “glutenastega” želite, ne bo pretirano škodila. Posebej, če so vaši prehranski temelji dovolj trdni.

V nasprotnem svetujem izbrati vsaj tradicionalno pripravljen, sourdough kruh iz kislega testa, ali izbrati katero od brezglutenskih mok (ajda, oves, proso, …).

Preberite več:
Kaj je sourdough kruh?
Feelgood lečin kruh.

2. Kislo mleko.

• Kupite liter surovega mleka pri kmetici.
• Pustite ga nekaj dni na sobni temperaturi, da se sesiri.
• Plast maščobe, ki se nabere povrh odstranite in ji recite smetana. Temu primerno jo tudi uporabite, ali iz nje skuhate svoje maslo (ghee).
• Ostane kislo mleko.

Kislo mleko je zelo verjetno najstarejši mlečni izdelek na svetu.

Zaradi kisanja postane mleko za mnoge lažje prebavljivo in pridobi specifične zdravstvene koristi. Ko sem bil mali smo mu doma rekli jogurt in vanj pomakali tisti postan kruh od maloprej.

Če koga zanima kaj menim o tem, ali je mleko res samo za teličke in je človek bojda edina žival, ki pije mleko druge vrste naj prosim prebere članek z naslovom: Kaj pa mleko? In to še preden mi posmeti med komentarji na Facebooku. Hvala.

3. Koruza.

Uboga, zanemarjena koruza. Vidim jo samo še na storžu, nataknjeno na palico in pečeno na žaru, ko se poleti sprehodim po stari Ljubljani.

Včasih je bila koruza spremljevalka najrazličnejših jedi. Mama se rada spominja, kako so nekoč pekli pogačo – bosanski koruzni kruh – in jo pomakali v kislo mleko. V mojem otroštvu se je kuhala polenta in gres z mlekom ali jogurtom. Danes je koruza pasé. Premagali so jo kvinoja, bulgur, amarant, … in podobno »jaki« superjunaki.

S popularnimi žiti nič narobe. So povsem ok vir prehrane. Objektivno morda celo za odtenek bolj hranljiv od koruze, vendarle zahtevajo seči v žep nekajkrat globlje, a v zameno za več denarja ne ponujajo bistveno več prehrane (hranil).

Koruza je lahko “kvinoja” za vse z omejenim proračunom za prehrano.

Preberite več:
Katera so esencialna hranila in v katerih živilih jih najdemo?

4. Žolca (tlačenka) in drobovina.

Pogosto se prerekamo o učinkih mesa na zdravje. Ne pravim, da to včasih ni potrebno. Lahko je celo koristno razvozlati pomešane pojme. To sem pred časom poskusil storiti v sledečem članku: 5 resnic o rdečem mesu.

Nekoč smo imeli doma svojo živino, večinoma svinje in kokoši, ki je predstavljala pomemben delež vsakodnevne prehrane. Namesto zdravo/nezdravo, pusto/mastno, smo sledili drugačni kategorizaciji:

Vse je za pojest’, je vedno žugal moj oče.

»Sine, ne moreš dobiti samo prsovine. Pojej vsega po malo«, me je pogosto opozarjal, ko sem šel skozi svoje faze prebiranja.

Žival se je spoštovalo in pri kolinah izkoristilo vsak kos. Do zadnje kapljice krvi v krvavicah, do glave, repa in drobovine, ki so postali tlačenka.

Prav drobovina je danes tako zanemarjena v prehrani, kar je ironično glede na dejstvo, da je najbolj skoncentritran vir pomembnih hranil (različnih vitaminov in mineralov).

Preberite več:
So jetra umazana?
Kosti, drobovina, kostni mozeg in rep.

5. Jajca.

Maruševski rekord po količini užitih jajc v enem samem obroku še vedno stoji, kolikor vem. Cel ducat mi jih je nekoč uspelo zmazati in nisem se branil niti zaseke, na kateri so bili pripravljena.

Takrat sem bil še mlad in dovolj neumen, da sem sploh sprejel izziv lotiti se česa takšnega. Kasneje sem ostarel in očitno ostal še vredno dovolj neumen, da sem pričel rumenjake redno pošiljati po grlu kuhinjskega korita.

Doletela me je (zdrava) pamet, ki pravi:

Jajce je eno najpopolnejših živil.

Rumenjak nosi v sebi pomembna hranila, tudi holesterol, ki je ključen za zdravje.

Sledi še en šok:

Nasičene maščobe iz naravnih virov prehrane, kot so jajca, niso vzrok za srčno-žilne bolezni. Prej obratno. Morda več holesterola (boljše razmerje med HDL, LDL in trigliceridi) celo pomeni daljše in kvalitetnejše življenje (vir).

Torej, jajc kolikor vam dovoli apetit*, celih ali v kombinaciji z dodanimi beljaki, kolikor vam dovolijo vaše energijske potrebe ter potrebe po beljakovinah.

Preberite več: Po krivem obtoženo jajce.

*Priporočilo je splošne narave in ne velja za osebe s familijarno hiperholesterolemijo ali drugačno obliko hiperlipoproteinemne bolezni.

6. Svinjska mast.

Oljčno olje je zdravo, a ne? Dobro je za srce, sklepe, … baje tudi za kuhanje. Res? Preberite: Prava vrednost oljke.

Ko hvalimo oljčno olje zaradi ugodnega vpliva na holesterol in zaščite našega srcežilja pred boleznijo, govorimo o učinkih oleinske maščobne kisline, ki je v na las podobnem deležu predstavljena tudi v svinjski masti (tudi oreščkih in avokadu).

Obe vrsti maščobe – oljčno olje in mast – poleg okusa in priljubljenosti v medijih, razmejuje uporabniška izkušnja – svinjske masti pač nismo naučeni politi po solatah, te pa kraljujejo v naših predstavah, kot izjemno zdrav obrok. Mast je trdnejša pri sobni temperaturi, zaradi vsebnosti nasičenih maščob, kar ji omogoča boljšo obstojnost pri kuhi in peki.

Svinjska mast ščiti naše srce vsaj tako dobro, kot oljčno olje, na holesterol pa v določenih primerih vpliva celo bolje, saj poviša raven »zaščitnih« – HDL – delcev, ki so mnogo zanesljivejši poročevalec o stanju v naših žilah in morebitnem tveganju za pojav kardiovaskularnih bolezni, kot zloglasni LDL ali meritev skupnega holesterola.

Preberite več:
Oljčno olje in svinjska mast: sorodnika ali nasprotnika?
Nasičene maščobe in holesterol.

7. Dimljene in sušene (trajne) mesnine.

Okusa originalne zagorske klobasice, ki jo pripravi oče, sploh ne znam opisati, navkljub »sočnemu« jeziku in bogatemu besednem zakladu, kot me je nekoč pohvalila profesorica slovenščine.

Kljub očitni naklonjenosti gre vseeno za predelano mesnino, katerih se drži negativen sloves. Povezane so namreč z določenimi boleznimi, med katerimi je v ospredju kolorektalni rak. Vendarle rak ni monolitično stanje, da bi lahko generalizirali na podlagi ene same oblike in večina dokazov je epidemiološke narave (plod opazovanj, ne objektivnih raziskav).

Pri sušenih mesninah ni problem meso, temveč kemikalije v katerih je “marinirano”.

Nitratne soli in drugi perservativi, ki se uporabljajo v tovrstni industriji, niso povsem benigne in ne upam si trditi, da jih lahko kar zanemarimo. Predvsem, če predstavljajo večji del naše prehrane.

Dobra novica je, da se jim je s premišljeno izbiro možno spretno izogniti. Domače mesnine pogosto uporabljajo le sol, kot glavni in edini konzervans. Dober primer je naš Kraški pršut – na seznamu sestavin najdete svinjsko stegno in sol. Pika.

Preberite več: Prehrana in rak.

8. Buče in gomoljna zelenjava.

Točka 8 je oda krompirju, cikli in tikvam. Včasih so bili izpostavljeni trije bistveno bolj pomemben vir prehrane (ogljikovih hidratov), poleg kruha, se razume.
Preberite več: Ali krompir redi?

Škoda, ker ni več tako.

Nizkohidratno gibanje (LCHF) ponuja uporabna orodja pri prilagoditvi prehrane za določene skupine ljudi, vendar je postalo tako popularno, da mnogi njemu v čast po nepotrebnem izločajo povsem zdrava in koristna živila.

Preberite več: Kaj pa LCHF?

Ko govorimo o uravnavanju telesne teže pomislimo na sitost. Najbolj nasitna so živila, ki v večini sestojijo iz beljakovin, vlaknin in vode.

Gomolji in buče ustrežejo dvema od treh kriterijev (vlaknine in voda), so objektivno dober vir hranil in za večino precej privoščljiva hrana. Cena za kilogram krompirja, buč in pese se giba okoli evra. To je odlična kupčija, če vprašate mene.

9. Fermentirana hrana.

Nekoč smo ohranjali svojo hrano drugače. Imeli smo naravno sol, živalsko mast, kopali smo kleti pod zemljo in se bistveno bolj zanašali na pomoč naravnih bakterij.
Takrat nismo umivali in razkuževali vsega pred seboj. Se spomnite? Izruvali smo korenček, ali utrgali jabolko in ga pred užitjem le obrisali ob majico. Ali sem bil le jaz tak čudak …

Potem v zgodbo vstopijo hladilniki, skrinje, pasterizacija, homogenizacija, sterilizacija in rafinacija. Prinesejo praktičnost, prihranijo čas, marsikomu omogočijo zaslužek, … v zameno pa naravnim živilom jemljejo hranila. Tako ali drugače in bolj ali manj.

Hrana tako izgublja življenje. Koristnih bakterij je vse manj. Živimo v sterilnem in »antibiotičnem« okolju, ki ne omogoča razvoja čvrstega imunskega sistema. Zato kihamo, čihamo in sopihamo že ob prvi pršici, ali spomladanski cvetlici.

V skupino fermentiranih živil lahko umestimo očitne predstavnike, ki so kislo zelje, repa, kefir in jogurt, kot tudi malo manj znane (naraven jabolčni kis, tamari, tempeh, idr.).

Preberite več:
Trije čudeži naravne fermentacije.

10. Džem.

Nikoli ne pozabim tistega vonja … po slivah, rumi in limoni.

To je bil naš legendarni slivov džem. Mama si ga je izmislila. Sestra Vesna je recept izpopolnila. Jaz vsakič pojem cel kozarček, ko ga enkrat načnem.

Sadje je postalo zločinec po nekem izprijenem modernem scenariju. Ker vsebuje cuker, predvidevam, kateremu nas po novem uspe zrediti kar samostojno. Očitno ima nekakšno »supermoč«. Morda ravno zato tako pogosto videvamo ljudi postopati pred lokali in goltati vrečko belega kristalnega na žlico.

Čakajte, nekaj ni na mestu s to zgodbo. Prosim preverite ali sem zamešal pojme: Je res za vse kriv cuker?

V glavnem: sladkor ne povzroča odvisnosti in sadje je v večini primerov dobrodošel član zdrave prehrane.

Recept za slivov džem, po katerem je nekoč dišalo pri nas (in še vedno, vsaj enkrat letno), najdete pod sledečo povezavo: Feelgood slivov džem.

 

Mario Sambolec, dr. Feelgood
http://www.drfeelgood.si

Objavil | 2018-02-13T09:08:14+00:00 10, februar 2018|