Gluten – polnozrnati fiks

Naslovnica/Članki/Gluten – polnozrnati fiks

Gluten – polnozrnati fiks

Je vdihavanje lepila še popularno? Spomnim se baby narkičev pred Marinkovim 14, kot je imel blok naslov takrat, ko je bilo fleksanje, tako rekoč – z UHU-jem, ali Neostikom – nekakšen obred iniciacije in merilo kulskosti. Vsaj za nas paglavce še v osnovni šoli.

Priznam, tudi sam sem želel poskusiti. Vendar, mojemu očetu se ni zdelo primerno, da bi bil njegov sin pretirano kul, zato me je ob vsaki priliki napodil na bližnje košarkarsko igrišče. »Idi šutiraj«, je rad rekel. Vsakič brez heca. Tudi ob nedeljah opoldne, ko je bilo zunaj štirideset stopinj in nikjer žive duše. Verjetno so mi zato rekli Mario trica.

Lepila torej nisem snifal, sem pa kasneje spoznal, da sem se z njim kljub temu v mladosti redno “zadeval”. Le način je bil in je še vedno družbeno precej bolj sprejemljiv. Jedel sem ga namreč. Vsak dan in v ogromnih količinah. Prodajali so ga v pekarni Zajček za vogalom pod različnimi imeni: bela maksi štruca, sveže žemljice in krof z marmelado, če naštejem le najpogostejša.

Moja “droga” je bil gluten.
Gluten v latinščini dejansko pomeni lepilo in je prisoten v žitih: pšenici (durum, semolina, graham, pira, kamut), rži in ječmenu. Tudi oves, ajda, kvinoja, soja, koruza in proso ga lahko vsebujejo, če ne piše drugače. Sicer ne inherentno, ampak v sledeh zaradi postopkov prehranske industrije, ki izdelek onesnažijo z glutenom in s skladiščnimi pesticidi.

Zakaj je gluten možen problem?

  1. Zadane z dvojnim šusom.
  2. Poneumlja.
  3. Oblikuje nas po podobi škrbavega vrtnega palčka.
  4. Zaradi njega deluje naše srce slabše, kot Roleks (ponarejen Rolex).
  5. Meša štrene našim drugim možganom – črevesju.
  6. Ker je s seboj prinesel brez-glutenske izmišljotine prehranske industrije, ki so pogosto še večji zdravstveni problem, kot on sam.

drfeelgood_gluten2

1. Prvi šus je rezanec, ki že v ustih, od grla navzdol pa postaja sladkor hitreje, od konkurenčnih virov ogljikovih hidratov in eksorfini – morfiju podobne spojine v glutenastih žitih.

Tako sladkor, kot eksorfini, vplivajo na center za ugodje v možganih (nucleus accumbens), ki je odgovoren za motivacijo, nagrajevanje in dobro počutje.

Učinek kruha in pašte je v tem pogledu »močnejši« od pese, ali krompirja in želimo si ga pogosteje – vsak dan za 6-11 porcij polnozrnatih fiksov pravijo smernice zdrave prehrane. Tako bomo ravno prav zadet in dovolj bolan kandidat za še kak dodaten bombonček farmacije proti holesterolu, sladkorni bolezni in za pritisk.

2. Naši možgani naj bi se skrčili za vsaj 10 odstotkov od pojava modernega poljedelstva (povezava). Žita danes niso več tista, od nekoč in v uporabi povsem zanemarjamo tradicionalne postopke priprave – kaljenje, namakanje, fermentiranje in dolgo kuhanje na blagem ognju – po katerih postane žito za človeka sploh užitno.

IQ današnjih, s predelanimi žiti in kašicami pitanih otrok, je v povprečju nižji od na masti, ocvirkih in žgancih odraslih staršev (povezava). Da za to nista kriva (le) televizija, ali Facebook kažejo študije. Ena zanimivejših prihaja z japonske[1], kjer so otrokom stregli za zajtrk kruh (gluten) ali riž (brez glutena) ter pri prvih ugotovili kar za 4 stopnje nižji IQ (povezava).

3. Lažje nas je preskočiti, kot obiti, imamo težave z zobmi, kot nikoli poprej in nepravilen ugriz.

Da je to povezano s prehrano, z določenimi hranili, kot so vitamini A, D3 in K2, je pokazal dr. Weston Price že skoraj stoletje nazaj v svojih raziskavah prehranskih navad v različnih kulturah po svetu[2].

Ljudstva, ki uživajo več žit in rastlinske prehrane nasploh, trpijo zaradi pomanjkanja vitaminov A, D, K. Še več, določene spojine v žitih in stročnicah (goitrogeni, gliadin in fitati) preprečujejo izkoristek cinka, magnezija, kalcija in železa iz hrane, motijo ščitnico in so v večjih količinah povezani z neplodnostjo pri moških (povezava).

Ko nadomestimo jajca, meso, ribe in mast, s kosmiči, kruhom, rastlinskimi namazi in olji, iz prehrane odvzamemo cel kup nepogrešljivih hranil za razvoj (zato smo nižji) in dodamo neenakovredne kalorije v obliki sladkorja in škroba (zato smo vedno bolj okrogli).

4. Stari Egipčani so se zafrknili, ko so v prehrani stavili pretežno na polnozrnato žito (sorte emmer), sadje, zelenjavo, med, lan, sezam in zgolj občasno ribo oz. meso. Zaradi naklonjenosti kruhu se jih je prijel vzdevek artofagoi – kruhojedci.

»Čas prehranske nirvane za modernega nutricista«, je obdobje približno 1550 let pred našim štetjem poimenoval dr. Michael Eades na nedavni konferenci v Južni Afriki. Takrat so Egipčani so jedli natanko tako, kot danes verjamemo, da je najbolj zdravo – veliko polnozrnatih žit, sadja in zelenjave – vendar umirali v prvi vrsti zaradi koronarne srčne bolezni (»zamašenih« žil).

drfeelgood_glutenVerjetno prvi zapis o infarktu v papirusih Eber.

Srce se zanaša na določena hranila, kot ura na dobre baterije. Brez njih se ustavi prej kot slej.

Te baterije (hranila) so L-karnitin, koencim Q10, tavrin, EPA, DHA, CLA, L-cistein, retinol, D3 in K2, B6 in B12, R-ALA, magnezij, cink in stearinska kislina[3] in najboljše dobimo skoraj izključno v ponudbi živalskih maščob (in temni čokoladi :))

Srcu je prav malo mar za naše stališče in prepričanje o tem. Hranila potrebuje, v kakršni koli obliki že. Če nam svinjska mast ne diši, izberimo ocvirke, oziroma, kot pravi pokojna Julia Child: »če ne marate masla, uporabite smetano«. Ali potrebno prehransko dopolnilo.

5. »Ga ni človeka, ki bi bil sposoben v celoti prebaviti gluten« je trditev, katere pročelni glasnik je Dr. Tom Brady.

»Primerjajmo beljakovino v telesu z verižico okoli našega vratu«, pravi Brady v zanimivem intervjuju z dr. Jonny Bowdenom[4]. »HCL (hidroklorična kislina) verižico v črevesju odpne, encimi pa naj bi delovali kot škarje, ki verižico razrežejo na enakomerne dele – aminokisline. Te prehajajo skozi črevesno steno v kri in uporabimo jih za gradnjo novih tkiv, kosti, ipd.«

Ljudje nimamo pravih škarij (encimov), da bi lahko razrezali verižico glutena na enakomerne dele. Zato odtrgamo nepravilne kose, ki poškodujejo črevesno prepreko, kot zaveso, ki ščiti naš dom pred muhami. Ti nato prehajajo v kri in povzročajo sistemska vnetja, kjer koli se že zataknejo – v kosteh (artritis), vnetje črevesne sluznice (sindrom prepustnega črevesja), v možganih (degenerativne bolezni, kot so Alzheimerjeva, demenca in Parkisnova bolezen), itd.

Gluten in zonulin – encim, ki nadzoruje propustnost črevesja – sta namreč v takšni povezavi, da, ko pride prvi, drugi dovoli škodljivcem (neprebavljene beljakovine in drugi stranski produkti presnove) preiti v kri ter povzročiti vnetni oz. avtoimunski odziv.

6. Brez-glutenski junk je še vedno junk. Žita brez glutena, žitna mleka brez laktoze, žitno meso (sejtan), rastlinska olja, vegi paštete, bio čipsi, gluten-free sendviči in ploščice kot nadomestek obroka – vse to je (s)lepilo, ki večinoma spada v kategorijo ponarejene hrane in ponuja za mucho dinero le prazne kalorije, brez potrebnih hranil za zdravje.

Se še vedno želite “zadeti” sem ter tja? V prijetni družbi, ob kozarcu finega rdečega vina? Če niste odporni na delovanje leptina, ali inzulina in z življenjskim slogom omogočate več prostora za ogljikove hidrate v prehrani, zakaj pa ne. Le izberite raje krompir, ali riž :).

 

Mario Sambolec, dr. Feelgood
info@feel-good.si

[1] http://journals.plos.org/plosone/article?id=10.1371/journal.pone.0015213

[2] http://www.westonaprice.org/

[3] Vrsta nasičene maščobe, ki je prednostno gorivo za srce in ne povzroča bolezni.

[4] https://www.youtube.com/watch?v=ZW6JWomqDn4

Objavil | 2017-02-27T07:41:51+00:00 19, maj 2015|Članki|Komentarji so izklopljeni za Gluten – polnozrnati fiks