Bio/Eko – zdravo ali drago?

//Bio/Eko – zdravo ali drago?

Bio/Eko – zdravo ali drago?

So bio/eko izdelki res boljši od navadnih, ali gre le za marketinški nateg!?

DA, prvič, v večini lahko oznaki bio/eko res pomenita višjo kvaliteto in DA, drugič, v preostalih primerih gre res le za (marketinški) nateg.

Naj razložim podrobneje.

Bio/Eko?

Ko sem želel osvežiti znanje o razlikah med bio, eko in organic na našem prostoru ter izbrskati kaj slednje pravzaprav pomenijo, me je sprva razveselilo odkritje, da je na to temo že kar nekaj napisanega.

Super, sem pomislil: to pomeni, da se mi tokrat očitno ne bo treba tako truditi z razlago ozadja (ki povrh tako ali tako malokoga sploh zanima), temveč lahko le povzamem obstoječe znanje v nekaj uporabnih “šoping” smernic.

Pobožna želja je bila to, kot se je izkazalo. Trenutno se na medmrežju nahaja nemalo trditev, ki senčijo resnico. Svetla izjema je stran zazdravje.net, kjer so avtorji zbrali in podrobno razložili spekter certifikatov, veljavnih tako za prehrano, kot ekološko kozmetiko.

Ekološko, biološko, organsko, v čem je torej razlika?
Dragi moji vse vam je to ista zgodba, le v drugem jeziku. Skandinavci in Balkanci pravijo EKO (Slovenci smo ustanovili poleg še Biodar), Italijani, Francozi, Avstrijci rečejo raje BIO, amerikanci pa predvidevam, da bi EKO težko izgovorili, ob BIO pa prej pomislili na orožje, ali gorivo, kot na hrano, zato je tu ORGANIC.

Lupina velikega problema je tako le razpočena. Vsebino jedra pa jasno predstavi izred. prof. dr. Martina Bavec s fakultete za kmetijstvo v Mariboru:

»Predpisi s področja ekološkega kmetijstva so najstrožji. Ekološki pridelki in živila morajo ustrezati vsej splošno veljavni kmetijski in živilski zakonodaji, dodatno pa morajo biti upoštevane še vse zahteve evropske regulative za to področje – Uredba Sveta (EGS) št. 2092/01 in seveda tudi slovenskega Pravilnika o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oz. živil št.128/2006. Osnovne zahteve v ekološki pridelavi in predelavi so prepoved uporabe lahkotopnih mineralnih gnojil, kemično-sintetičnih pesticidov, gensko spremenjenih organizmov, preventivne rabe antibiotikov in drugih kemoterapevtikov v reji živali … Zahtevano je gibanje na prostem za vse kategorije domačih živali (najmanj 180 dni), obvezna je talna reja perutnine, prepovedana je npr. reja kokoši nesnic v kletkah. Tudi v predelavi ekoloških živil so natančno določeni postopki. Pri predelavi npr. konvencionalnih živil je dovoljenih preko 300 aditivov, pri ekološki predelavi je na listi dovoljenih samo okoli 30 dodatkov, ki se smejo uporabljati pod točno določenimi pogoji. Prepovedano je tudi ionizirajoče sevanje kot postopek za podaljšanje trajnosti zelenjave in drugih izdelkov.«


Zdravo?

Zakon pravi:

  • Vsaj 95 % sestavin mora biti ekološkega porekla,
  • morebitni dodatki so omejeni le na tiste naravnega izvora,
  • uporaba gensko spremenjenih encimov ali sintetično pridobljenih sestavin ni dovoljena,
  • strogi kriteriji veljajo tudi za rejo živali, npr. prepoved uporabe antibiotikov in hormonov, zahteva po številu dni, ki jih živali preživijo na prostem, organska krma …

Prvi DA je torej nesporen, se strinjamo? Bio in Eko očitno res pomenita višjo kvaliteto.

Ekološka živila imajo manj vode in več suhe snovi ter s tem več mineralov in drugih bioaktivnih sestavin. Pregled rezultatov preko 170 raziskav kakovosti ekoloških živil v primerjavi z drugimi živili (Velimirova in Mueller, 2003) je pokazal, da imajo ekološka živila/pridelki:

  • več vitamina C (jabolka, zelje, paradižnik),
  • več sekundarnih metabolitov, tj. glavnih spojin, ki dajejo rastlinam vonj, okus in barvo ter so ključne komponente njihovih aktivnih in učinkovitih obrambnih mehanizmov (fenoli, alkaloidi, terpeni),
  • manj težkih kovin in več mineralov,
  • večjo vsebnost suhe snovi,
  • več okusa,
  • manjše vsebnosti pesticidov,
  • ekološka žita manj težkih kovin in manj mikotoksinov – izločkov gliv,
  • ekološka jajca večjo maso rumenjaka, več karotena in lecitina,
  • ekološko pridelano mleko več vitamina E, A in polinenasičenih maščobnih kislin v primerjavi s konvencionalnim (Leifert, 2006),
  • v ekoloških rejah manj mastitisa, zato je potreba po zdravljenju in rabi antibiotikov manjša, kar pomeni tudi manjšo vsebnost zdravil in pesticidov v mesu (Kouba, 2003).

Drago?

Kaj to pomeni za naš žep? Proračun za hrano je omejen, živila s svetlečimi nalepkami pa v večini občutno dražja. V katerih primerih gre le za trženjski trik, kdaj pa je zares vredno potrošiti tisti evro več?

Nedavno sem zapisal: bio cuker = navadni cuker. Rjav, bel, presen ali zlat, še vedno gre za cuker in ne jajce ali brokoli. Z izbiranjem eko čipsov, bio bombonov in čokoladic, organic sladoledov in raznih presnih slaščic, naredimo verjetno več dobrega za našo slabo vest, kot za zdravje.

Preberi več: 100 let za kamelami – kritika resolucije o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025.

Ga ni certifikata, ki bi različico industrijsko predelane “antihrane” spreobrnil v pravo, naravi prepoznavno, da ne rečem zdravo hrano. Slednjo opisujemo z našimi štirimi Feelgood skupinami: kar zna človek nabrati, pridelati, izluščiti ali uloviti. Dokler živila iz teh skupin predstavljajo večinski, recimo 80 % delež naše prehrane, potem nam tudi navadna Milka ali drugačna “pregreha” sem ter tja, težko škodi.

Da ne zaidem predaleč … V pomoč in referenco pri nakupu ponujam EWG (Enviromental Working Group) listo s pesticidi najbolj in najmanj onesnaženih živil. Z upoštevanjem spodnjega nakupovalnega listka je lahko tudi ekološko ozaveščeno nakupovanje občutno varčnejše kot sicer.

X

(najbolj onesnažena)

OK

(najmanj onesnažena)

Breskve Čebula
Jabolka Avokado
Paprike Sladka koruza
Zelena Ananas
Nektarine Mango
Jagode Šparglji
Češnje Grah
Ohrovt Kivi
Solata (zelena) Zelje
Grozdje (uvoženo) Jajčevci
Korenje Papaja
Hruške Lubenica
  Brokoli
  Paradižnik
  Sladki krompir

 

Nekje sem prebral: Hrana ni draga, temveč dragocena!

Danes ni več nič poceni, hrana pa še najmanj – pravi sestra Vesna in moja denarnica se strinja. Ter dragocena? Ali dodamo vrednost hrani le pod pogojem, da kupujemo zgolj in samo ekološka živila? Če pomislim na primer moje mame in njen, sicer neekološki vrtiček, potem odločno ne. No, mamin vrt si nikakor ne zasluži biti omenjen pomanjševalno, saj skozi oči upokojene ženice, ki ga oskrbuje lastnoročno, izgleda prej kot velika njiva. Kakorkoli že, pridelki nimajo Eko oznake si pa upam trditi, da je paradižnik s tega vrta najboljši daleč naokoli in vsekakor okusnejši od tistih ekoloških, ki so na poti do bližnjih trgovin videli več sveta kot jaz. Verjetno je razlika znoj, ki z maminega čela vsako poletje odteka v zemljo. In to je dodana vrednost, dragocenost, ki se nikoli ni in se nikoli ne bo mogla meriti s certifikatom.

Mario Sambolec, dr. Feelgood
info@feel-good.si

Objavil | 2017-03-05T06:41:40+00:00 22, februar 2014|Članki|Komentarji so izklopljeni za Bio/Eko – zdravo ali drago?